juhejnaprej - Zadnja sporočila

SamoK: Tak sarkazem je zares nepotreben in kaže zgolj na to, da vas najbrž sploh ne moti sama oblika bivaka, temveč že sama menjava le-tega.

Moje mnenje pa je, da če bivaki obstajajo, potem je prav, da se jih vzdržuje oziroma ob dotrajanosti zamenja z novimi, narejenimi v duhu časa in ne v duhu kvazi tradicije, ki to pravzaprav sploh ni.

Keko: Vidim, da smo se srečali, mi smo bili skupinica treh takoj za vami. Se pridružujem mnenju o Plemenicah, ta del poti je super, relativno malo ljudi, dobro zaščiten pa še po senci greš malone do vrha. Dol na mali Triglav je pa seveda avtocesta.

Tako je, jaz sem jih lani srečal 17. junija, pa glede na to, kakšno je letos vreme...

lingo: A smo na hribi.net al na čips&kavč.si?

Mene tudi že pošteno vabi sneg v hribih...

Dobro, mnenja so podana, kot je že velesa predlagal bi bilo fino zaključit s tole temo, ker res ne spada semkaj. Če pa bi kdo želel nadaljevati z debato, pa odprimo novo temo...

Sicer razumem, da vas nekatere skrbi za varnost v gorah, a odločitev je predvsem v rokah staršev. Naša naloga tule gor ne sme biti nenehno moraliziranje in obtoževanje z "neodgovornimi" starši itd, ampak zgolj podajanje čimbolj točnih informacij, na podlagi katerih se lahko ljudje čimbolje odločijo.

Mene je oče jemal s sabo v hribe že kot malega mulca in vedno je znal dovolj dobro ocenit, kaj zmorem in kaj ne, in kljub temu da je bila vmes tudi kakšna težja tura od Mangarta, sva se nanjo podala brez čelad in samovarovalnih kompletov (drugi časi, pač), pa ni nikoli prišlo do nevarnejše situacije. Je že vedel, kaj in kako...

Da ne dolgovezim, moj "point" je, da starost ni tako pomembna, kot pa to, da starš ve čimveč o zmožnostih sebe in otroka ter o gori, na katero se podaja. To, da morda še nikoli niso bili na Mangartu, je manj pomembno kot pa dejanske izkušnje, ki jih skupaj imajo.

Sem našel, za kaj je šlo:

"Izpostava Ljubljana
Ob 15.32 je na poti iz Ojstrice z grebena zdrsnil planinec 30 metrov iz poti na severno stran in
obležal negiben. Posredovala je dežurna ekipa reševalcev GRS z zdravnikom in posadka s
helikopterjem slovenske vojske. Oskrbeli so nezavestnega planinca in ga prepeljali v UKC
Ljubljana."

Povezava

Kako malimi? Pot ni ravno zahtevna za nekoga, ki je že dal kaj čez, za otroke pa pomojem zna biti naporna. Sam sem tam srečeval tudi desetletnike, morda še koga mlajšega, tako da se vsekakor da. Pot gre drugače takole - do prvih klinov ni nobene nevarnosti, nato sledi za morda kak kilometer zajl in klinov, ki ne vodijo po prepadnih območjih, nato se začne melišče, ki zna biti nerodno, a tudi ni ravno izpostavljeno prepadom, zadnji del poti pa opravimo po travnatem pobočju, ki pa je malce bolj izpostavljeno, a je zato pot nezahtevna in v precej dobrem stanju.

Glede na lastne izkušnje je torej odločitev vaša, vsekakor pa se je ne lotevat, če poprej niste skupaj opravili kakega visokogorskega vzpona. Pa čelade na glavo in po potrebi še samovarovalni komplet...

Helikopter je priletel ob treh popoldne, nakar je reševanje trajalo kako uro po moji oceni.

V nedeljo, 8.7. sem šel kot gregorp skozi žrelo na vrh in čez škarjev rob dol. Se strinjam, da pot ni tako zelo zahtevna kot kake druge, kljub temu je potrebne nekaj pazljivosti predvsem zaradi proženja kamenja na poti, če je ljudi veliko. Čelada je obvezna. Drugače pa zelo lepa, raznolika in precej kratka krožna tura...

7.7. sem se zopet odpravil na Ojstrico prek planine Vodole, mimo male Ojstrice gor, do Kocbekovega doma in nazaj na izhodišče. Ljudi je bilo ogromno, nazaj grede pa sem opazoval reševanje s helikopterjem kakih 100m pod vrhom. Upam, da ni šlo za kaj hujšega...

Zares lepa pot. Upam, da se vam čez nekaj let pridružim, zaenkrat so le ambicije, znanja pa še ni.

janez.novak:

Do Jermance je cesta v redu, le zadnji kilometer je bolj neprevozen (luknjasta cesta). Prihraniš pa kake pol ure če si bolj "hitre" sorte, oziroma debelo uro, če si počasnejši.

Kot je povedal predhodnik, je iz Povelj po zahtevnosti pot lažja, glede grizenja kolen pa težja kot mimo Kališča ker strmina ne popusti niti 5 minut. Je pa tudi meni smer iz Povelj boljša, sploh pozimi, ko je grapa zasnežena in razgledi super. Pripete slike so bile narejene sredi februarja letos.

Danes bil na Brani prek Kam. sedla, razmere za vzpon so bile super, snega je na melišču že zelo malo, a je pot vseeno še precej zasnežena, zato sva šla s kolegom čez melišče malo niže od poti - ob robu snežne odeje do severozahodnega grebena, od tam pa je bila pot do vrha dokaj nezahtevna (to pomeni, kolikor je pač zahtevna ta pot na vrh - za skalo je še vseeno potrebno prijeti). Škoda, da se bo vreme spet poslabšalo - še kak teden lepega vremena, pa snega ne bi bilo več...