coffee - Zadnja sporočila

Včeraj na oba vrhova.

Začel sem na prelazu Plöckenpass in se odpravil proti 427, ki se začne ob najvišji veternici. Tam sem malo kolebal, po kateri varianti naprej, želja je bila, da bi šel čez tunel iz 1. svetovne vojne, vendar sem na koncu pristal na poti, ki vodi po vzhodnem pobočju. Na razcepu za zavarovani poti Senza Confini 427-5 in Steinberger Weg 427-3 sem izbral prvo, toda pri vstopu v smer je bilo opozorilo o poškodovani jeklenici, tako da sem odpeketal nazaj na drugo. To je tipična vojaška zavarovana pot in kot se je nepričakovano izkazalo, zelo lepa v plezalnem smislu. Omogoča lepo plezanje vrez vlečenja za zajlo, skob in klinov pa itak ni, skala je zelo kompaktna. Do vrha je tudi kakšnih 10 svedrovcev za varovanje. Bi pa priporočal samovarovanje, vsaj na težjih delih, ker poteka po strmem pobočju/razih, sploh pa v jutrih z roso. Kakšnih 10-15m pred vrhom se konča in združi s potjo 427-5.

Z vrha sledi spust po poti 417 in nadaljevanje proti pohodnemu grebenu Grüne Schneid/Cresta Verde. Ob prihodu do stene Kollinspitze se klasične markacije končajo in nadaljnja pot je označena z rdečimi pikami. Tu je potrebno opraviti s plezanjem I.-II. kakšnih 250 višinskih metrov. Izpostavljenost je spet konkretna, ponekod pike vodijo v zahtevnejše prečke, skala je dobra. Ko pot pride do žleba, se zahtevnost konča in postane pohodna, je pa še vedno potreben smisel za orientacijo.

Želja je bila, da bi z vrha nadaljeval tudi na Kellerspitzen, vendar je bil celoten greben v gosti megli, tako da sem sestopil nazaj do prelaza po poteh 171/146.

Nazaj tja, da dokončam tisto od zadnjič

V Za Vratam sem tokrat šel iz Repovega kota. Pot je ponekod kar težko sledljiva. V grapo sem vstopil podobno kot zadjič. Pod zaporo sem pa zavil desno, v smeri Planjavskih zelenic, kjer poteka vstopna/sestopna zimska smer. Plezarija je boljša kot na levi strani, pazit je treba predvsem na šodraste plate in mokro travo.

Po istopu proti Sukalniku in nato na rampo, ki vodi na greben. Nekako dve tretjine grebena je plezalnega, zadnji del pa pohoden. Greben ponuja dosti možnosti napredovanja, predsvem variante preko plat ga znajo precej popestriti. Poskušal sem se držati grebena ves čas in iskal smiselne prehode. Težavnost je nekako II. stopnje, na dveh ali treh mestih sem šel na trenje, vendar so bili tam oprimki dobri. Skala je tudi večinoma vredu, le v vstopni rampi/kaminu je več šodra in sumljivih oprimkov/stopov. Od avta v Bistrici do zahodnega vrha sem vseskupaj potreboval slabih 6 ur.

Sestopil sem čez Šraj pesek in Skok.

Če zaključim, ta pristop ima dva lažja plezalna dela, prvega pod vrhom grape, drugega pa nad Sukalnikom. Za oba je potrebno okoli 30 minut.

Zelo lepo.

Pejta iz Krvavca prek Ježa na Vrh Korena. Sestopita proti Kalškemu grebenu. Pri drugem razcepu gresta desno pod severno steno Kalškega. Pri naslednjem odcepu se povzpneta na Kalško goro. Nato sestopita nazaj do odcepa in nadaljujeta proti Kalškemu grebenu. Tam vaju čaka kratek del zelo zahtevne poti, vendar je pomoje za vaju ravno primerna. S Kalškega grebena se na izhodišče vrnetea preko planine Dolga njiva.

Pot je vseskozi markirana.

Na listku piše karavan. Če sta pa nesrečneža prišla s kamperjem in parkirala tam, kjer je označena prepoved za kamperje, je pa druga pesem.

A ni, da ti morajo po zakonu vedno ponudit prenočišče. In če je vse zasedeno, potem je to klop v jedilnici oz. tla z blazino.

Lepo, da še kdo tu hodi.

Se strinjam.

S tistim sem mislil, kaj bi bilo hipotetično izvedljivo, in če je že na tej ravni trapasto, pol nima smisla kar kol govorit na realni ravni. Ka se bomo mogl na blagajni Škocjanskih jam legitimirat za domačo tarifo?!

Itak je celoten članek malce trapast, kakor koli obrneš.

V našem primeru se bo lahka gledal sam registerske pri parkiranju, mitničar al pa skener pri rampi, da ti da taprav listek ven, vse ostalo je pa bolj ko ne bluzenje.

Ja, nad Dolci, 10-15 minut pred Kokrsko.

Slikano z mesta, kjer se markirana pot obrne desno. Tu nadaljuješ navzgor in v levo na greben. Izogibaš se šodru, kolikor je možno, plezarije pa v bistvu ni.

Mislim, da DVasa ne zanima markiran del. Ali pač.

Načeloma nezahtevna. Tu pa tam uporabiš roke za ravnotežje/oporo.

Hvala Elektrolit

Mogoče se bo bolje videlo s posnetka spodaj. Bolj me je zanimalo petje, vendar sem "kolateralno" ujel še tega.

https://1drv.ms/v/c/addc46be86d82669/ERPyI5s-4pdAhQOa63mM2pcBS9c3BGY5dFZzbLCqaIWdpw?e=SHwYjx

Mogoče kdo ve, kateri ptiček je to? Ujel sem ga v grapi med Udiranji in Velikem Krvavcem.

I doubt you'll see any snow at all.

Zdravo

Mislim, da ni med opisanimi. Se pa priključi poti čez Spodnje Sleme. Prilagam sliko.

Šel sem po poti, ki se začne pri kmetiji Močnik, originalno pa čez Mali vrh/Grohot. Tam, kjer se v Solčavi cesta odcepi, je smerokaz za Grohot na drogu.

Gaženja pravzaprav ni, razen tistega kratkega dela, kjer so pa že stopi narejeni. Drugače je pa vse kopno z južnih strani.