solist - Zadnja sporočila

Lepa sončna,praznična nedelja,kot nalašč za potepanje. Ker obveznosti niso dopuščale daljši obisk hribov je prišlo prav tudi pohajkovanje po nekdanji rapalski meji. Krajši pohod (kombiniran z prevozi)smer Strane, Hruševje,Unška koliševka,Pivka je odkril do sedaj mi neznane (pa tako blizu)impresivne (nepotrebne) stvaritve človeških rok. Prijetno zanimivo in poučno.

Prelepa sončna sobota je veliko obetala in res se je ob 17.00 skoraj polna luna pojavila na nebu in skušala konkurirati soncu, ki je že utrujeno padalo iz nebesnega svoda. Ob 19.00 ko smo na Sviščakih zapenjali nahrbnike, gojzarje,…je gospa luna že v polnem sijaju gospodarila nebu v ozadju pa so ji sramežljivo mežikale zvezdice.
V koči na Sviščakih podaljšan čaj pa hajdi na pot.
Blaženo noč je luna s srebrnim posipom naredila še posebej spokojno. Nenavaden mir je tu in tam prekinilo pretegovanje dreves v mrazu in tiho tiho popevanje juga.
Čarobna od gospe lune osvetljena pot do sedla pod vrhom kjer je jugo malo glasneje zapel in na ples povabil sneg iz zametov nas pa na vrhu dežurni člani GRS v njih zavetišče na odlično gobovo župco in pašto z gobicami. Po taki manjadi le bila pot v dolino šala – mala.
Izlet pa eden od tistih za seznam nepozabnih.

Črni kal ?

Bravo,bravo že slike je užitek gledat, si kar mislim kakšna poezija je bila v živo!

Ne Hribovc88 nikogar nismo srečali, verjetno zato, ker so bili pametni v toplem zavetju.

Polna luna je v petek vabila na Snežnik in ker se vabilu spodobi odzvati, smo šli! Ob 20.00 smo bili na Sviščakih, kjer smo modro ugotovili, da ni nekega hudega drena. Pravzaprav je bilo precej pusto. Luna nas je na parkirišču pozdravila in nam obljubljala prijeten nočni sprehod.Pa nam je luna šaljivka kmalu ponagajala,saj smo ugotovili, da očitno že par dni nihče ni hodil na Snežnik, kar pomeni da smo gazili novozapadli sneg takoj, ko smo iz "civilizacije" Sviščakov stopili v gozd (jasno brez krpljev, ker smo po "modrem" posvetu na parkirišču ugotovil, da itak jih ne bomo rabili - NAPAKA !!!). Udiralo se je od 20 do 50 cm in kmalu smo na luninem površju videli tisti pobalinski nasmeh - pa sem vas. Na srečo nam je vsaj veter prizanesel do "kapitanove koče". Od tam dalje pa je samo stopnjeval moč in potem se je še luna skujala in se skrila za tančico oblakov. Očitno je nismo več zanimali.Od "drv" skozi ruševje se je malenkost manj udiralo, veter nam je vsaj malo pomagal in pomrznil oz. utrdil sneg. Do "skalce" je bilo še kar jasno od tam dalje pa tema, kot bi lune sploh ne bilo. Megla,veter-zmeraj močnejši,snežni piling po obrazu kot v lepotilnih salonih in za nagrado zaprta koča. Na sreču pa sta bila v nahrbtniku termos kuhanega vina in čaja, da smo se vsaj malo pogreli in se polni upanja na lahko vrnitev obrnili in ob 23.30 Snežniku pokazali hrbet.Pa je veter hitro odpihnil tisto misel na lahko vrnitev. Nazaj grede smo spet gazili kot bi sploh ne šli gor saj je botra burja pridno pometala naše sledi. Ampak se nismo dali in se uspešno prebili nazaj do avta, ki nas je zmrznjen čakal, kjer smo ga pustili. Zaključek; bo pa naslednja polna luna bolj popolna s pomrznjenim snegom, ki se ne bo vdiral (ali pa z krpljami na nogah) in z vetrom, ki bo spal in z oskrbnikom, ki ne bo spal.No saj mu privoščimo spanec, ker za naš včerajšnji kvartet pa res nebi imelo smisla greti koče.Pa naj še kdo reče, da luna ne daje smisla dnevu(našega je včeraj popolnoma osmislila)

Hja Frenk45, bom povedal našo "odpravo". Ker nismo točno vedeli kaj naj pričakujemo o času niti nebi govoril, ker smo se precej "iskali". Vse skupaj pa je trajalo od 11.00 štart v Kopru in 19.00 prihod v Koper. Seveda smo se z avtom peljali do Stran - vas pod Nanosom. Tam pustili avto in po spominu kolega, kateri je bunkerje videl iz letala s katerim se je motovilil tam okoli začeli iskati kje naj bi bili. Pri tem so nas ovirali pastirji (električni), ki jih je tam okoli vse polno. No iz vasi smo krenili po poti proti Nanosu in po cca. 200 - 300 metrih za objektom od vodnega zajetja (ali nekaj podobnega)skrenili v desno skozi gozd in čez bzzzz bzzz električnega pastirja in še čez bodečo žico nadaljevali naravnost navzgor. Na manjši planoti boš takoj opazil gomilo iz prve fotke. Vhod je skoraj pod vrhom bunkerja in sicer je zaprt z "lesenimi vratmi", ki pa niso zaklenjena.Morda je najbolj zanimiv bunker v Unški koliševki.Do tja prideš tako, da v Uncu pri piceriji Portus zaviješ desno (če prideš iz AC)in po tej cesti nadaljuješ dokler se vzpenja, ko pa se cesta(seveda govorimo o gozdni cesti - makadam) zravna boš naletel na betonski zid bolj viden na desni strani in od tega zidu nadaljuješ do prvega odcepa kjer zaviješ desno (navzdol) in se pelješ ali pa greš peš do table, ki označuje in razlaga Unško koliševko. Levo od table malce se moraš spustiti po strmini je vhod v bukerje (imajo še tri ali štiri druge izhode eden se konča v prepadu - vendar se lepo vidi in ni nevarnosti, če le gledaš naprej).Za lažji dostop vprašaj domačine za Unško koliševko (ker za bukerje ne vedo prav dobro-vsaj tisti na katere smo mi naleteli). Eden od največji bunkerjev pa je na Primožu nad Pivko. Avto pustiš na parkingu pred podvozom pod železnico (smer center - Ilirska bistrica. In od tam imaš cca. 1/2 ure hoje po označeni poti do bunkerja, kateri pa je na žalost(ali srečo) zaklenjen. Za ogled se moraš dogovoriti v vojaškem muzeju v Pivki. Ob poti Strane - Hruševje - Planina - Pivka je še precej manjših bunkerjev z enim ali dvema prostoroma, ki pa so v glavnem v zelo slabih stanjih.Aja v Hruševju zaviješ proti gostilni Milena in nadaljuješ v smeri Orehka. Ko boš na desni zagledal lovsko kočo (čisto ob cesti in nedaleč od gostilne)ustavi in parkiraj in če se pred vhodom v lovsko kočo obrneš da vratom kažeš hrbet, gledaš naravnost v bunker! Ki pa je v bistvu ves vkopan v hrib. Naravnost od vhoda v lovsko kočo se sprehodi proti hribu in zagotovo boš zagledal in našel vhod v bunker, ki ni strašno velik ni pa niti majhen.No Frenk45 upam, da sem ti kaj pomagal. Sicer pa saj veš z dobro voljo se da vse - tudi bunkerje in vhode najti. Sicer pa boš kar nekaj podatko našel na netu če vpišeš rapalska meja, alpski zid, rupnikova linija,...Pa srečno

Ja Nacek prav imaš klavstrofobom izlet ni priporočen. Varno !? No ja dokaj. V dele, ki niso delovali dovolj varno nismo vstopali ostalo pa je po naši presoji bilo dovolj varno za ogled. Seveda je presoja varnosti osebno videnje dane situacije.

Snežnik ? Nevreden svojega imena za ta letni čas. Snega za vzorec in za nevšečnosti, ko ti noge spodnese. Bolj kot Snežnik bi mu danes pristajalo ime "gora Jauka" - jao jao kdo vse je bil danes gor in kako opravljeni. Pohodniki s krpljami in pohodniki v salonarjih - na isti stezi. Sicer pa sonce od Črnega kala pa do vrha. Snega na Sviščakih NI, če je kdo tam planiral smučanje ali sankanje. Pot po cesti proti vrhu pokrivajo ledene zaplate na katerih je shojen sneg. Idealno za pristati na riti. Od "drv" dalje shojen sneg na ledu ali pa na skalah, ki drsijo, da je veselje tako, da je potrebno kar nekaj previdnosti in palice niso prav nič odveč, ko je treba loviti ravnotežje. Koča zaprta! Na vrhu pa poletje! Totalna bonaca, sonce, razgledi pa taki, da je že kičasto. Lepo lepo je bilo danes na vrhu. Navzdol je zaradi tisto malo snega bilo še skoraj najbolje "odsmučati" na gojzarjih - smukaška poza, upanje da ne bo kakšnega kamna, ki bo ustavil spust in srečnoooo. No do drv ni odveč malo več previdnosti od tam dalje pa samo še previdnost. Zaključek na Sviščakih in nazaj v meglo.

Karletto tudi Triglav je zabeležen a je pred njim kolega (ni bil počesan) zato nisem objavljal,ampak evo ga v današnjem poročilu iz Snežnika.

Na dnu žalost na vrhu pa poezija za oči. Iz Razdrtega po tastrmi(levi) v 1/3 kar fajn drsi, saj je precej blatno in zato spolzko. Višje gor je že bolje, ker je sonce že lepo posušilo stezo. Vetra nič, snega še manj sončnih žarkov pa v izobilju. V zavetnih legah se že čuti poletje.Nazaj po položni, do Hieronima BP, v gozdu pa na strmejših odsekih priporočam previden korak, ker se odpadlo listje hitro spremeni v drsalnico. Vreme kot naročeno za obisk Nanosa še posebej za prebivalce zahodnega dela Slo.,ki smo prekriti z meglo.Jutri pa spet na kakšen otok, ki se dviga iz morja megle.

Naj še jaz kakšno "modro" natrosim. Včasih sem bil kar aktiven smučar pa me je počasi začel najedat materialistični sindrom smučišč (in vsega ostalega) in sem smuči obesil na klin in prestopil na tekaške oz. pohodne.
Poezija. Greš kamor ti srce poželi,če se le da čimdlje od ponorelega sveta in urejenih prog... Tako, da turni smučarji ostanite pri bistvu (turnega) tega početja in smučajte tam kjer te raznorazni nadzorniki ne morejo preganjati, ker itak niso sposobni priti do tja - saj ni ceste, da bi se pripeljali v toplem avtu in se igrali oblast.

Sožalje iz srca družinama in vsem, ki ju bodo pogrešali.

Gasperv kar korajžno ob obetajoči napovedi bo pravljica. Mi gremo, če bodo pogoji na nočni pohod glede na to, da je polna luna. Morda se vidimo na Sviščakih.

No pa so ovrednotili naše gibanje v naravi in morebitne poškodbe. Tri polomljena rebrca - okroglo TISOČAKA(Majdičeva Petra ima srečo, da zakon še ni sprejet). Seveda samo zdravljenje ne pa tudi posredovanje, reševanje,...
Izpah kolena - 320 €(hospitalno), poškodba glave s par šivi in lokalna anastezija 77 €,... samo, da boste vedeli koliko prišparate vsakokrat, ko se vam nič ne zgodi.
ČUVAJTE KAUČ, KOT PUNČICO OČESA !

Takoj podpišem, jaz in par deset mojih znancev. Kdo ima izkušnje s tem ? Akcija !!!

Bravo Volk.