Janez52 - Zadnja sporočila

Knivskjellodden, v občini Nordkapp na Norveškem, je z geografsko lego 71°11′8″N, 25°40′54″E najsevernejša točka otoka Magerøya in ga imajo zato za najsevernejšo točko Evropskega kontinenta. Čeprav je kot najsevernejša točka celinske Evrope znan Nordkapp, leži Knivskjelloden še približno 1500 metrov severneje in je po kopnem dosegljiv samo peš. Otok Magerøya je s kopnim povezan s tunelom pod morjem.
Pot na Knivskjellodden se prične na parkirišču, ki se nahaja okoli 5 km pred Nordkappom. Celotna pot s povratkom je dolga malo manj kot 18 km. Po zemljevidu je višinske razlike 300 m. Vendar ker se pot malo dviguje in spušča se skupaj nabere okoli 400 metrov dol in potem tudi nazaj gor. Pot nas najprej vodi okoli 3 km proti severozahodu potem pa dokaj osto zavije proti severu. Ob lepem vremenu pot ni zahtevna, vendar se včasih izgubi in ni ravno jasno kje poteka. Zato zna biti ob slabem vremenu orientacijsko dokaj zahtevna. Značilne so tudi dokaj hitre spremembe vidljivosti. Midva sva imela lepo vreme z obilo razgleda, zato sva za celo pot porabila skoraj 7 ur.

Sedaj ko smo zaprti v občine je tudi čas za obujanje spominov. Zato nalagam nekaj slik iz Camino Frances, ki sva ga z ženo prehodila v agustu-septembru 2018. Za pot sva potrebovala 46 dni, 43 dni hoje in 3 dni počitka v večjih mestih, Pamplona, Burgos, Leon. Na dan sva povprečno naredila okoli 20 km, največ 28 km in najmanj 6 km. Leta 2018 sem bil še precej “frišn” diabetik in sem imel na poti kar nekaj težav z hipo- nizkim krvnim sladkorjem. Zaradi te moje omejitve sva tudi za 15 km v okolici Portomarina uporabila taksi. Camino Frances je posebno zadnjih 100 km pred Santiagom precej turistična. Kar poleg občasne gužve, ki gre na živce, ima tudi prednosti. Saj je udobna privatna soba zelo dobrodošla po prejšnji skoraj prečuti noči zaradi bučnega smrčanja v zavetišču. Ter razni bifejčki po vasicah, ko se zelo prileže kakšen bocadillo - sendvič in sveže stisnjen pomarančni sok. Slike prizazujejo pokrajino na Camino Frances od začetnega prečkanja Pirinejev pa do cilja v Santiagu de Compostela.

Jaz za oceno načrtovanje poti uporabljam tole aplikacijo.

https://web.locusmap.app/en/

V aplikaciji lahko narišeš izbrano pot in dobiš podatke o dolžini poti in podatke metrih vzpona in spusta.
Niso pa na zemljevidih označene težavnosti - zahtevnosti poti tako kot na planinskih- pohodniških zemljevidih. Prednost je da je zemljevid dokaj natančen in pokriva praktično cel svet.
Imam aplikacijo locusmap naloženo tudi na pametnem telefonu pa moram vsaj za Slovenijo rečt, da se poti na zemljevidu dokaj natančno skladajo s potmi v naravi.

Preden sem jih slikal sem vzkliknil V vrsto! Pa so se takole postavli. Ja letos spet lahko greš v gozd gobe nabirat ne pa iskat.

Pa tudi kjer je bolj gužva. Blizu odcepa iz Konjskega sedla proti Planiki.

Alpenverein karte se da dobit tudi na nemškem amazonu:

https://www.amazon.de/s?k=Alpenverein+karten&crid=20XW49287PA9F&sprefix=alpenverein+karten%2Caps%2C1202&ref=nb_sb_noss

Cene so eneke kot v DAV trgovini za nečlane Alpenveraina, poštnina je pa cca 8 EUR.
Poglej mogoče se ti izide.

oldtimer 55, čudovite slike. Za take slike - razglede se splača zapustit topel kavček in se odpravit ven na mraz.

Danes na Slavnik iz Skadanščine. Sneg se prične nekaj prej kot na polovici poti vendar ga je malo. Da se hodit brez derezic. Na vrhu je sneg spihan. Danes je na vrhu pihalo razgledi pa izjemni po celi Istri in proti Julijcem, Karnijskim alpam in Dolomitom.

Becar najprej hvala za strpen odgovor. Ja težko se je odločit komu zaupat. Jaz na osnovi mojih izkušenj zaupam uradni medicini. S tem pa ne trdim, da je potrebno zaupati vsem zdravnikom. Tudi pri nas imaš nekaj pohlepnežev, ki onkološkim bolnikom prodajo razne zvarke. Kar ni težko, saj čim bolj je situacija brezizhodna bolj si pripravljen verjeti v čudeže. Glede ceplenja pa se bomo težko zmenili, ker vsak verjame najprej sebi in svojemu prepričanju. Kar pa lahko naredimo pa je, da se o tem strpno pogovarjamo in skušamo razumeti argumente drugega, čeprav se nam ne zdijo prepričljivi.

Becar ti bom jaz odgovoril na podlagi mojih izkušenj. Dokler si zdrav si lahko poln dvomov kateremu zdravniku zaupati. Jaz sem 2014 pol leta preležal na Onkološkem Inštitutu in se nisem nič spraševal komu zaupati in sem si samo želel, da bolečine prenehajo. Ter sem še danes hvaležen osebju in zdravnikom na OI za vse strupe, ki so mi jih točili v žile. Zato sem precej jezen, ko na TV ali pa v časopisih preberem, da morajo onkološki bolniki čakati na proste postelje zato ker so vse kapacitete zasedene s kovid bolniki. Posebno pa me jezi, ker je 70% bolniških kapacitet zasedeno z ljudmi, ki se niso želeli cepiti. In kaj narediti, ko trčita pravica se ne cepiti in pravica do onkološkega zdravljenja. Za onokloške bolnike vem, da je pozno lahko večinoma prepozno.

Včeraj s Karavank gledal proti Mojstrovkam pa je bilo pod steno M. Mojstovke kar lepo belo. Vendar mislim, da na poti do Slemena ne bi smelo biti težav. Saj se tudi na poti na Trupejevo poldne sneg začel pojavljati šele na višini 1800 m in še to v zaplatah v senci.

Becar ne nameravam dokazovat kaj sem prebral. Na tem forumu obstajajo ljudje, ki mi bodo verjeli na besedo in tudi ljudje, ki mi ne bodo verjeli kljub dokazom. Najbolj enostavno je da sam prebereš knjigo in preveriš kaj je res in kaj ni.

Enak citat kot gely je objavil Becar. V njegovi objavi je pisalo:
"Ta fragment je izvleček iz njegove knjige" Kratka zgodovina prihodnosti ", izdane v Franciji leta 2006." Prebral sem tudi objavo, ki jo navaja SamoK. In zato ker imam čas ter ker sem firbčen in da bi preveril kaj je res sem prebral knjigo Jacquesa Attalija Kratka zgodovina prihodnosti (A Brief History of the Future). Zelo zanimiva knjiga je name pustila močan vtis. Ampak jaz v celi knjigi nisem zasledil citata, ki ga navajata gely in Becar.

Več ljudi več ve. Pa me zanima odgovor na tole vprašanje. Jaz moji osebni zdravnici zaupam in sem se tudi na njen nasvet cepil. Ne bi pa ji zaupal, če bi mi pričela, z veliko gotovostjo, dajati nasvete s področja prava ali strojništva. Pravzaprav bi takšno njeno dejanje po moje vrglo senco dvoma tudi na njene zdravniške nasvete. Zdaj me pa zanima kako naj verjamem raznim strojnikom ali pravnikom na tem forumu, da sem naredil napako ker sem se cepil.

Pri snemanju sledi s pametnim telefonom je potrebno bit pozoren na telefonove nastavitve.
Meni je telefon (Xiaomi) zaradi varčevanja z baterijo izklopil pridobivanje GPS podatkov. Ko sem GPS aplikacijo dodal med izjeme je sled beležil brez napak. Na telefonu večinoma uporabljam aplikacijo Locus maps pro. Zemljevidi, ki jih uporablja aplikacija so praktično enaki papirnatim zemljevidom. Za okoli 2 EUR je možno kupiti tudi posamezne zemljevide PZ Slovenije. Meni se zdi aplikacija kar uporabna ima precej funkcij. Jaz večinoma prej na PC-ju ustvarim sledi z Garminovim BaseCampom in jih potem prenesem na pametni telefon in jih za uporabo odprem na telefonu z Locus maps.
Tako, da aplikacj za pametne telefone je veliko. Katero uporabljati je pa po moje bolj vprašanje v katero aplikacijo smo se bolj poglobili, ji posvetili več časa (za učenje) in jo zato znamo bolje uporabljati.

Tudi jaz že več kot 15 let uporabljam razne Garmine. In bi dve leti nazaj odločno zagovarjal ročne navigacijske naprave zato ker sem jih bil navajen. Navigacije za pametne telefone sem pa samo na hitro preizkusil in mi niso bile uporabne. Sedaj pa se mi zdi, da navigacije na pametnih telefonih prekašajo ročne navigacije (Garmin) razen po trajanju baterij. Tako, da sedaj na mojih pohodih uporabljam Garmin in pametni telefon. Nisem pa se zelo poglabljal v napajanje pametnih telefonov mogoče obstaja kakšen enostaven način,( sončne celice niso ravno priročne) da se obratovalno dobo podaljša na 16 ur kolikor meni zdrži Garmin v nekem normalnem obratovanju. Prednost ročnih navigacijskih naprav so po moje predvsem AAA baterije, ki jih lahko kupiš skoraj povsod.

Becar je pripel mejl, ki je pred kratkim krožil po mejlih o izjavah J. Attalija. Dan zatem pa je priletelo tudi zanikanje prvega maila. Prilagam povezavo.
https://www.snopes.com/fact-check/jacques-attali-pandemic-euthanasia/
Prevod: To ni prvič, da je Attali obtožen podpiranja evtanazije in ni prvič, da je bil lažen, zavajajoč ali napačno dodan citat kot dokaz za to obtožbo. CheckNews, podružnica francoskega časopisa Liberation za preverjanje dejstev, je pisal o podobnem lažnem citatu, ki je bil razširjen leta 2017. Ta lažni citat naj bi izhajal iz intervjuja, ki ga je leta 1981 objavil novinar Michel Salomon v knjigi "l'Avenir de La Vie" ali "Prihodnost življenja." V tem primeru je virusno besedilo na Facebooku vključevalo nekaj kratkih stavkov iz Attalijevega intervjuja, vendar je bila večina odlomkov (vključno z deli o pandemiji) izmišljenih.
Ta poziv k zmanjšanju svetovnega prebivalstva je apokrifen. Samo dva stavka sta verodostojna in resnično, izhajata iz Jacquesa Attalija: tisti o stroških šestdesetletnikov za družbo [»Toda ko mine 60/65 let, človek živi dlje, kot ustvari, in nato družbo stane več ">, in drugo, v skladu s katerim je „veliko bolje, da se človeški stroj nenadoma ustavi, namesto da bi se poslabšal. postopoma«. Pojavijo se v knjigi intervjujev iz leta 1981, l’Avenir de la vie (izdaje Seghers), v kateri se z Jacquesom Attalijem v intervjuju pogovarja novinar Michel Salomon. Vendar ekonomist ne zagovarja splošne evtanazije. Namesto tega se izreče proti neskončnemu podaljševanju življenja, potem ko je razkril nekaj misli o interesu voditeljev in podjetij, da ljudje živijo dolgo glede na njihovo zdravstveno stanje.
AFP je ta citat preučil tudi v članku, objavljenem maja 2021. Ugotovil je, da so Attalija med intervjujem s Salomonom vprašali, ali bi bilo "mogoče in zaželeno živeti 120 let." Attali je dolgo odgovarjal na vprašanje in čeprav je zaključil, da je evtanazija lahko orodje prihodnjih družb, se ne zavzema za poboj starejših. Pravzaprav je Attali leta 1984 dobil primer za obrekovanje zoper zdravniško revijo, ki mu je očitala, da podpira evtanazijo za starejše. Attali je za AFP dejal, da so virusna FB sporočila "popolnoma izmišljena" in "ni blizu začetnemu besedilu."
Če povzamem: Attali je govoril o možnosti, da bi evtanazija postala orodje za prihodnje družbe, vendar se ni zavzemal za množično pobijanje starejših. Zavajajoče, izmišljene citate izven konteksta, povezanei s to problematiko, so napačno pripisovali Attaliju od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 2021 je bil tem zavajajočim citatom o evtanaziji dodan sodoben zasuk, ko so uporabniki družbenih omrežij vstavili jezik, povezan s pandemijo.
Dan Evon