Isto 22.7., v nedeljo. Kljub temu, da smo imeli kar uro in pol vožnje do Kamniške B., smo bili že zelo zgodni in ob 7 v koči na sedlu. Prijeten razgovor z oskrbnico in ogled razstave odličnih likovnih upodobitev predvsem vrhov Himalaje - umetnik Cene Griljc. Spodaj prijetna hitra hoja, na sedlu pa razmere povsem zimske, hladen močan veter in tudi kakšna kaplja dežja. Opustiva plezanje po Zgornjem stebru (popravil op.Klemen) do Šije Brane in vsi trije se podamo skozi močan veter po stezi proti Šiji. Tudi tam še premočno piha, skala je mokra, megleno. Soplezalec žalostno pogleduje opasano vrv, pa se nekaj naprej le opremiva in podava od steze v skale navzgor. Mokra skala in veliko drobirja, veter in vse gostejša oblačnost je le razlog, da po nekej raztežajih navzgor nato prečiva desno nazaj na pot pod vrhom. Še do vrha, kjer je najina planinka, že kar premražena. A navdušena nad srečanjem z zajcem tik pod vrhom, oba presenečena sta šla nakaj časa kar skupaj. Sestopimo, spodaj nižje vsaj malo razgleda proti Okrešlju in naprej po dolini. Na sedlu pa veter še močnejši. Kratko še v koči in nazaj v dolino, kjer pri izviru Bistrice osvežili tokrat zgolj noge, saj po mrzlem vetru obsežnejša osvežitev ni bila najbolj zaželjena. Lep dan v hribih, razgledi pa drugič, saj bo vse, kar je za videti, še ravno tam.