cupkovic - Zadnja sporočila

Dne 12-09-2010 v koči pri Triglavskih jezerih, mi je nekdo (najbrž po pomoti) zamenjal gojzarje Alpina Vision št. 12 (47) in pustil svoje dve številki manjše (isti model gojzarjev). Prosim, naj mi se tisti oglasi na številko 031 236 107.
"Sestopanje v dolino s premajhnimi gojzarji bi čimprej pozabil, čeprav me bojo črni nohti še lep čas spominjali na to."

Včeraj, z jajcem do postaje D – Kanin. Današnji cilj je bil brezpoten vrh Lopa. Ker so se dvigovale megle se nisva upala gor po grebenu z južne strani (danes ogledna tura, greben kdaj drugič). Normalni dostop poteka po severni Italijanski strani po melišču. Melišča in skale so bile še vlažne in mrzle od jutranje rose. Steza je označena z možici (celo zbledelo markacijo sva videla?). Pred vršnim delom sva se navezala, ker nisva vedla kaj nas še čaka do vrha. Povzetek: plezanje je »I« težavnostne stopnje in nikjer ni problematično (izpostavljeno). Sestopili smo brez dodatnega varovanja. Po položnem delu grebena smo se sprehodili do škrbine med Lopo in Vršiči pod lopo (grebenski predvrhovi). Zaradi oblakov ni bilo videti celotnega poteka grebenskega prečenja. Ocena: težavno (sitno) mesto predstavlja centralna škrbina (skale in trave z naklonom cca. 70 stopinj) in grebenska rez kje je treba obvezno uporabljati vrv za varovanje. Spotoma smo še naskočili Prestreljenik in nazaj z zadnjo vožnjo v dolino na pivo in kovanje planov za naprej. Lep pozdrav iz Kopra.

Na Bricejk (Loška stena) smo se odpravili iz Bavščice ob 7:00. Oblakov ni bilo, tudi pihalo ni nič. Do lovske koče (nad planino Bala) je pot prijetna in označena (označena pot nadaljuje proti zavetišču pod Špičko). Pred kočo je manjši izvir tako da priporočam dopolniti zaloge pitne vode. Iz izvira bolj curlja kot teče, ampak nas to nič ni motilo saj sva bila vesela počitka. Nadaljujemo proti našemu cilju ostro v levo. Pot skozi gozd je lahko sledljiva ker so možici kar pogosto posejani. Na skalah so vidni nekakšni ostanki markacij katere so očitno z pridom brisali. Pri izstopu iz gozda nas je pozdravil sonček in strme trave. Stezi smo sledili samo z pomočjo možicev ker ni več bila tako vidna. Do prvih balvanov je treba malček potrpeti. Kasneje stezo zagledamo ob levi strani in spet grizemo kolena. Sitno mesto na poti je prečenje poličke (ob levi strani Stadorja - nad meliščem) ker je zelo krušljivo in se na travo zanašati ni imelo smisla. Meglice so se začele nabirati proti vrhu in smo tekmovali kdo bo prvi dohitel vrh. Žal so oblaki bili zmagovalci in od razgledov ni bilo bog ve kaj. Proti Oltarjem nismo nadaljevali. Sestop po megli nam se je zdel precej tvegan, tako da smo na vrhu spili pir in takoj v dolino. Pri sestopu je treba biti pozoren na luknje v travah (med kamni), kar to zna biti precej zoperna izkušnja. Po poti smo srečali samo enega gornika, tako da za vsakega ki išče lep razgleden vrh in samoto je Briceljk prava izbira.
Lep pozdrav iz Kopra.

@Ksena. zdi se mi da smo se srečali na vrhu v soboto. Sliko ene izmed skupin sem dodal v svojemu prispevku (lahko da si na tej sliki - glej sliko z vrha). Opis poti sem dodal na Trenutne razmere - Viš.
@DarjaZaplotnik, vedno me veseli ko srečam gornike s foruma. Upam da ste se imeli lepo. Do naslednjega srečanja v hribih, lep pozdrav iz Kopra.

Popravljeno. Igor hvala za pripombo. Če se je podkradla še kakšna napaka bi bilo prav da jo popravim, da ne bi koga zavajal. Lp,

Včeraj (03-09-2011) smo šli na Viš po poti Gola Nord-Est (severo vzhodna deber Viša) iz koče Pellarini. Do vrha smo potrebovali slabih 5 ur in smo bili prvi na vrhu malo pred 11. Tudi če bi naročali vreme, verjetno ne bi naročili tako krasnega dneva. Za prečenje snežišča pred vstopom v steno smo uporabili cepin in dereze. Sicer se da priti čez tudi brez opreme ker je snežišče naloženo z kamni, ampak smo se mi odločili za »ziher« varianto ker smo že tovorili vso opremo. Če zagrebeš po snežišču ugotoviš da je spodaj živ led!! Oznake na poti so skope in zbledele, ampak so na ključnih mestih možici tako da orijentacija ni težavna. Nekoliko me je zmotil vstop v steno pri izstopu iz snežišča. Mi smo vstopili na zgornjo poličko čeprav je bilo videti 20 metrov nižje rdečo piko! Po polički je pot shojena in takoj najdemo možic in markacijo. Pot skozi žleb je lepa, razgibana, prvinska. Pot poteka po naravnih prehodih in se poplezava po naloženih gladkih balvanih. Jeklenice so samo na mestih kjer je to res nujno potrebno. Na nekaterih mestih so poškodovane ampak to ne predstavlja večje ovire. Razdalje med klini so velike tako da so namenjene varovanju in ne napredovanju. Plezanje zraven jeklenice nikjer ne presega »slabe« II stopnje – krajši skoki ali vstopni kamin (če si dovolim uporabo te terminologije v primeru tehnične plezarije), oprimkov je zadosti tako da je plezanje en sam užitek. Sedem metrov visoka previsna skalna ovira je dobro zavarovana tako da ni nobenih problemov (vklesani stopi in dodani klini). Edino je siten kratek spust ob jeklenici pred izstopom na travnato poličko (Božje police), drugače je pot brez posebnosti. Seveda je vseskozi potrebna zbranost in izskušnje s podobnih poti. Na vrhu skoraj brezveterje in krasni razgledi. Za sestop smo izbrali prečenje Anita Goitan ker smo morali priti v kočo Pellarini po stvari katere smo pustili v koči. Pot je razgledna in poteka po poličkah. Nadaljevali smo po poti 627 do odcepa za kočo Pellarini. Pot 618 do Žabniške škrbine (Sella Carnizza) je zavarovana. Sestop iz škrbine "drito" po šodru je bil adrenalinski (v enemu momentu je bilo treba bremzati z vsemi kremplji ). Izbrano opcijo izven uradne poti ne priporočam, ker ni nič prijetna. Pot 618 poteka po levi strani ob grušču (gledano z vrha škrbine). Še pivo v koči in zaključek te lepe ture.
Na poti smo srečali samo 3 Italijane in več kot 50 Slovencev. Preden smo mi sestopili z Viša je na vrh prišlo več skupin Slovencev in iz njihovega pogovora sem zaključil da so aktivni uporabniki portala hribi.net. Lep pozdrav vsem iz Kopra.

Danes štart ob 5:00 iz Kopra in prihod do planšarije in sirarne ob 7:30. Ponovili smo pot katero je že opisal I. Zlodej. Hvala za navdih za to krasno turo. Svizci so se skrivali tako da smo jih samo slišali, videli pa ne. Vreme se je hitro stabiliziralo po včerajšnjem deževju tako da smo danes imeli lep dan za v hribe. Skala na Zermulo je kompaktna tako da smo si privoščili obvoz marsikatere jeklenice, kar po svoje (prosto plezanje po naravnih prehodih). Pri sestopu z Zuc della Guardia je treba nekoliko paziti zaradi grušča. Za turo smo rabili 5 ur.

Danes na Jalovcu nas je bilo kar nekaj (naštel sem nas 10). Jaz sem štartal pred Erjavčevo kočo na Vršiču ob 5:00 in do vrha rabil slabih 5 ur. Za vzpon sem izbral pot (odcep Mali kot) čez Jalovško škrbino in steno Goličice. Snega je še vedno dosti (snežišče cca. 250m) na izstopnemu delu Goličice - melišče (oz. tisti izstopni del Ozebnika). Za prehod sem uporabil cepin in dereze. Ko se pride na sedlo med steno Jalovca in Loškim žlebom je treba prečiti še manjše strmo snežišče (brez cepina se izziva usoda). Tisti ki boste šli s strani Špišče boste morali prečiti le tisto kratko in strmo snežišče! Stena Jalovca krušljiva z zbledelimi markacijamu. Tamo kjer ni markacij so možici (markacije na ključnih mestih so obnovljene). Na grebenu je pihalo kot sto hudičev. Če si se skril na južno stran ni pihalo nič, pol na grebenu zelo nevarni sunki vetra. Pri sestopu še pir pri zavetišču pod Špičko in zaključena krožna tura na Vršiču. Pot od Špičke do Vršiča se kar vleče . Žal, sem foto aparat pozabil doma, tako da prosim če jih nekdo drug, ki je bil danes na Jalovcu, doda.

Slike so bile posnete v soboto (26-03-2011) zjutraj. Štartali smo ob 6:30 s planine Kuhinja in vrh dosegli čez dobre 3 ure. Vrh je bil v megli, tako da od razgledov ni bilo nič. Sneg se začne nad 1800 nmv. Mestoma se je prediral. Pri sestopu so se delale cokle. Zgoraj so še vedno zimske razmere, v dolini pa pomlad.

Sončno vreme in snega več kot meter je zvabilo množice pohodnikov, turnih smučarjev in borderjev na Snežnik. Za najti kakšno parking mesto, se je treba na pot odpraviti bolj zgodaj. Pot je dobro shojena (kot je prej omenil igorf). Rušja se skoraj ne vidi več. Zadnjih sto metrov je kar zoprno pihal močen veter. Enkraten izlet, priporočam ko ni premočne burje .

Oblačno vreme in megla nas ni motila pri vzponu na Gradiško turo. Po Furlanovi ferrati je romalo kar nekaj skupin. Zgornji del poti je treba biti nekoliko bolj previden, zaradi mokrega listja in spolzkih skal. Vrh v megli je bil danes premajhen za vse ki so bili namenjeni gor.

Pred nekaj dnevi je burja vse spihala in so se jasno videle Julijske Alpe tudi iz Kopra.

Danes smo se vzpeli na Kukovo Špico. Na cca 1500 nmv je treba paziti (takoj ko se pride ven iz gozda). Prvi možic je lahko zavajajoč, ker se prava pot začne šele čez 15m. Da se hodit tudi po tej poti, samo se je treba nekoliko več matrati. Takrat je treba slediti komaj vidni stezici v desno. Zoprno melišče se vleče do sedla, pol pa že nekako gre. Vreme je bilo enkratno, brezvetrje, tako da smo hodili v kratkih rokavih. Malo pod sedlom smo se naslavljali sončku. Na vrhu je bilo cca 15 ljudi. Tudi planinska miška je še vedno željna družbe tako da se je nastavljala foto aparatu.

Meni so po pomoti zamenjali gojzarje Alpina Vision 953 v koči (Glej forum). Z Alpininimi gojzarji sem bil zelo zadovoljen tako da sem si kupil nove - spet Alpina. Upam da me bojo služile saj enako dobro kot stare.
V Alpini lahko z računom uveljaviš garancijo eno leto.

Seveda mi majhni gojzarji nič ne rabijo. Bom še kakšen dan pustil možnost da se "novopečeni lastnik" mojih gojzarjev oglasi, če ne lahko naredimo biznis.
Naj se denar obrača!
"Eno je pa sigurno; ko bom prespal v kakšni koči, zraven mene bojo še gojzarji (v rucaku)."

Danes sem kupil nove gojzarje, ker močno dvomim da bom stare dobil nazaj. Saj se ne bom odpovedal hribov zaradi tega. Hvala vsem na sugestijami glede reševanja te zagate. V koči sem pustil svoje podatke, tako da je zadeva še vedno aktualna.
Varen korak in srečno v hribih.