dprapr - Zadnja sporočila

Včeraj sva z Vinkom uživala v belini v gorah nad Planneralmom. S parkirišča v najvišji štajerski smučarski vasi sva se najprej povzpela na Karlspitze, od tam pa po grebenu na Schreinl. Sledil je spust do jezera Goldbachsee. Zopet kože na smuči in navzgor na Goldbachscharte, od koder sva se še povzpela na Jochspitze. Smuči sem pustil par deset metrov pod vrhom, ker so tam že bile kopnine. Z vrha pa je sledil samo še spust do vasi.
Parkiranje je tu zaradi smučišč dražje, 12 evrov dnevno. Samo za turne smučarje, s smučarsko karto je zastonj.
Vrhovi so izredno razgledni. Vse naokoli same zasnežene gore. Kar nekaj tudi poznanih in že prehojenih.

Za 10. letošnjo turo v avstrijskih gorah sem si izbral mogočni hrib nad Hallom, v t. i. Haller Mauern.
Za izhodišče pa zopet kočo Ardning Alm pod Bosruckom.
Pa ne zaradi zastonj parkirišča, namesto katerega sva si z Vinkom tam po turi privoščila štrudl in pijačo.
Tura se od tam sicer malo podaljša in popestri s krožno turo oziroma Karleckrunde.
Mimo koče Rohrauer Haus sva se v krasnem jesenskem dnevu po strmi poti povzpela na vrh Großer Pyhrgasa. Na vrhu sva se zadržala lep čas. Cca 15 nas je bilo danes na tem vrhu.
Z vrha je lep razgled na vse strani. Izpostavljajo se gore Haller Mauern, Gesause, Grimming, Dachstein in Visoke Ture v ozadju, Spitzmauer, Großer Priel,… Tik pod nami pa elegantni Bosruck, ki me spominja na našo Matkovo kopo. V dolini nad Hallom in Admontom se je dolgo zadrževala megla, na drugi strani proti Spital am Pyhrn pa je bilo čisto.
Spust sva opravila po grebenu proti Hof Almu, in potem levo navzdol na gozdno cesto in po njej preko Arlingsattel nazaj na izhodišče.

Globok poklon Niki, Domnu in celotni družini Prevc.

Če bi odprl zemljevid, bi takoj vedel, v kateri smeri je koča. Ampak, potem ne bi bilo zanimivo. Tone, kje so slike?

Nisem mislil podpore države, za katero vemo, kakšna je. Pač odvisna od trenutne oblasti.
Gre predvsem za izbiro županov s strani politike. Kaj dosti tu ne moremo vplivati, razen z bojkotom storitev. Lahko pa domačini, katerim pa ponujajo olajšave. Pa še ustreza jim, če bo manj prometa.

“Bodimo realni. Bolj kot politika na državnem nivoju je to posledica odločitev lokalnih šerifov.”
Matija, a res verjameš, da nima vpliva? Kdo pa izbira in nastavlja “šerife” pomembnih občin v Sloveniji?

Tudi dan Valentina nam je bil vsiljen, podobno kot rampa v Mojstrani. Oboje nam prazni žepe, če smo poslušni do tistih, ki nam to ponujajo.

Eh, rampa ni nobena ovira. Za nas, ki imamo čas, je nekaj km gor ali dol. Ali pa greš drugam.
Bojan, sedaj je samo vprašanje, kam bi ga zastonj vtaknil.
Avto, da ne bo pomote.

Kvote za hribe?
Torej, če boš imel plačano parkirnino v Vratih in rezervacijo nočitve v koči, boš v kvoti?
Pa še nekaj izbrancev s posebnimi dovolilnicami. Pa ne domačini!

Tone, zdaj, ko sem se jaz včlanil, se boš ti izpisal?

A ni nikogar, ki bi počistil to pot?
Morda, če bi bil še kje vmes napis Jezus.
Drugače pa lepi konci. Škoda, da jih nekdo tako posvinja.
Lepe slike.

mojcula, žal se bo potrebno prilagoditi “trenutnim razmeram”.
Zakaj bi si otežili življenje še s temi predpisi, ko je toliko možnosti za obiske gora.
Mislim pa, da se mladi niti ne zavedajo, kam to pelje. Če ne bodo ničesar ukrenili, bodo hodili marsikje peš zelo daleč od preteklih izhodišč. Mi smo tudi, pa ne zaradi predpisov, ampak zaradi nižjega standarda.

Lahko samo objavim parkirišča, kjer ni težav.
Evo, eno s petkove ture. Urejeno parkirišče za 6 evrov dnevno, z WC. Zraven pa, poleg dobrega izhodišča za turo, še urejena tekaška proga.

Kako se vam še da ukvarjati s temi omejitvami in oderuškimi parkirišči? Pač greš drugam in jih ne pogledaš več.

Rogljič.

Zakaj pa bi bile tuje gore začetnikom nepoznane? Nekomu ob meji z Italijo in Avstrijo so morda bližje in bolj poznane, kot na drugem koncu Slovenije.
Za samo slovenske gore je odprta druga tema pri ugankah.

Takšne lepe beline pa nisem imel, kot ti na Jerebičju. Lp

Na današnji spomladanski, ups, zimski dan, sem zopet obiskal Matkovo kopo.
Temperatura in sonce sta bila pravšnja za moj stari telešček in pridobivanje vitamina D.
Snega je za ta čas bolj malo, pa še ta je bil ojužen.
Pristopil sem po srednji poti in tam tudi sestopil. Še največ snega je bilo v drugi polovici srednje poti. Zgornji del pa skoraj kopen.
Razgled pa fantastičen. Od Krna do Grossglocknerja, pa še dlje na vzhod. Na vrhu sem kar obsedel celo uro, kar ni moja navada. Bil je popoln mir in krasen ambient. Sem komaj zdaj ugotovil, da se s tega skoraj dvatisočaka veliko vidi. Ne samo, da te njegove stezice utrudijo.