dprapr - Zadnja sporočila

Včeraj sva se z Vinkom povzpela na štajerski Matterhorn. Vsaj tako ga eni imenujejo. Pred pogledi iz doline se dobro skriva. Še najlepši je pogled nanj s ceste, ki se spušča proti Mooslandlu s kraja Gams bei Hieflau.
Za izhodišče sva si izbrala Radmer an der Hasel, kjer sva parkirala pred gasilskim domom. Majhno parkirišče je zastonj.
Sprva vodi pot skozi gozd, strmo navzgor do skalne pregrade, preko katere vodi atraktivna polica v levo do sedla Gespitzer Stein (1556m).
Od tam pa najprej po gozdu do Lugauer Plana, strmih trav, in po njih na greben. V vršnem delu je greben skalnat. Proti vrhu se greben zravna in ponudi lep panoramski razgled po vrhovih naokoli in globoko v zaprto dolino, od koder sva prišla in proti Hieflau. Na vrhu je kovinski križ.
Pot sva nadaljevala naprej po grebenu, se vmes spustila globoko v škrbino in zopet navzgor na vzhodni vrh (Lugauer Ostgipfel, 2206m).
Od tam pa strmo levo navzdol in spodaj v desno proti Hochpolsteru.Vendar sva že prej po svoje zavila navzdol do gozdne ceste in si s tem skrajšala ovinek. Po cesti sva se potem vračala mimo Kalberleitna nazaj na sedlo Gespitzer Stein.
Po sklenjenem krogu pa nazaj po strmi poti v dolino.
Lugauer je res impozanten dvojni vrh, tehnično nezahteven, kondicijsko pa zahteva nekaj napora.
Najin penzionistični krog je trajal cca 8 ur (cca 1500m skupnega vzpona).

Včeraj sva z Vinkom iskala belino nad Schmelzom. Parkirišče je urejeno, zastonj, do njega vodi asfaltna cesta iz Judenburga. Biti moramo samo pozorni, katere poti so zaprte zaradi vojaških strelišč, ki so v tem koncu.
Na parkirišču nasproti Soldatenkirche je tabla s potmi, semafori in razporedom zaprtja poti za tekoči mesec.
Sneg se trenutno začne hitro nad parkiriščem, vendar ga na cesti proti Hohe Ranachu hitro jemlje.
S Hohe Ranacha sva nadaljevala po grebenu na prvi neimenovani dvatisočak in potem še na tri dvatisočake, v naslovu imenovane. Sneg je bil pri vzponu še trd, v sestopu pa je zelo popustil in so bile krplje v veliko pomoč.
Lahkotna, razgledna, snežna tura, primerna za začetnike. V kopnem pa lahko opravimo krog do Zirbitzkogla in nazaj.

"Po mojem mnenju nekdo ki sam rine po nekem brezpotju (in pri tem polomi ruševje, tepta travo in rastlinje, morda celo naredi kakšen možic) ne dela prav nič manj škode kot nekdo ki si po prespani noči na vrhu speče zjutraj jajca."

Kje si pa našel takšnega brezpotnika, ki tako lomasti?
Po tistih jajcih sledi še sranje, ki ga brezpotnik opravi doma.
Šalo na stran, takšno hitro bivakiranje samo čez noč res ne napravi neke škode. Več je napravijo ti, ki se stacionirajo v bivakih za več dni.

Če začnete iz Maribora, so zastonj parkirišča ob cesti, nasproti Pohorske kavarne, cca 200m pred Pohorsko vzpenjačo. Ob povratku iz Slovenjgradca se zapeljete do glavne avtobusne postaje in z mestnim avtobusom do avta.

Zgleda kot smokulja.

Pa kje to najdete klope? Letos še nobenega nisem srečal.

Pozimi je lažje.

Ti, ki prespijo na prostem, se poskušajo navajati na razmere, ko bo treba v hribe z javnim prevozom.
Tisto ob ognju pa je verjetno ples.

Hitro si opravil z lepotico.
Midva se komaj voziva domov z lepotca.

Vseeno je bilo že prej.

Letos bo slabo s češnjami. So zmrznile, kot večina drugega sadja.

Izkušeni planinci, Triglav v enem dnevu ni noben problem,…
Ne vem, katera zavarovana pot bi bila potem problem v naših gorah.
Na omenjenih poteh je še najbolj objektivno nevaren Turski žleb, zaradi padajočega kamenja.

Zadnji dnevi so bili res krasni.

Tu pa že dolgo ni bilo obiska, oziroma kaj zapisano.
V ponedeljek je bila tura prav prijazna. Sonca dovolj, snega premalo, pohodnikov pa skupaj 6 na tej poti.
Z Vinkom sva opravila krog od Hausecka, Großer Bösensteina, Kleiner Bösensteina, do Großer Hengsta. Snega je bilo še največ med Bösensteinoma. Tam je tudi največja višina.
Do Scheibelalma vodi plačljiva cesta (8 evrov). Plačati je potrebno s kartico ob zapornici v gozdu nad vasjo Hohentauren.
Ob koči na planini sta dve jezeri. Zgornje, večje, je še bilo v ledu.
Vsi vrhovi so zelo razgledni. Od tu je najlepši pogled proti vrhovom Gesäuse.
Škoda samo, da nisva bila tu v času borovnic. Pobočja pod Großer Hengstom so polna borovničevja. Do višine cca 2000m.

Meni sta obe varianti levo in desno od Šturmove grabe po grebenih lepši. Še posebej po desnem grebenu, vendar tam prideš ven na Krajnčevi ravni, kar pa je še kar nekaj od Duha. Po grabi pa kvečjemu sestop.

Pravi čas sta našla za norčevanje iz 10 zapovedi in iz vseh tistih, ki jim ti dnevi nekaj pomenijo.
Včasih se sprašujem, že od covida dalje, ali je to še sploh forum Hribi.net.

Tudi v Avstriji je večinoma zastonj ali po zmerni ceni, pri kateri nimaš občutka, da te odirajo.
So pa dragi turistični prevozi v višja nadstropja.