dprapr - Zadnja sporočila

Za 10. letošnjo turo v avstrijskih gorah sem si izbral mogočni hrib nad Hallom, v t. i. Haller Mauern.
Za izhodišče pa zopet kočo Ardning Alm pod Bosruckom.
Pa ne zaradi zastonj parkirišča, namesto katerega sva si z Vinkom tam po turi privoščila štrudl in pijačo.
Tura se od tam sicer malo podaljša in popestri s krožno turo oziroma Karleckrunde.
Mimo koče Rohrauer Haus sva se v krasnem jesenskem dnevu po strmi poti povzpela na vrh Großer Pyhrgasa. Na vrhu sva se zadržala lep čas. Cca 15 nas je bilo danes na tem vrhu.
Z vrha je lep razgled na vse strani. Izpostavljajo se gore Haller Mauern, Gesause, Grimming, Dachstein in Visoke Ture v ozadju, Spitzmauer, Großer Priel,… Tik pod nami pa elegantni Bosruck, ki me spominja na našo Matkovo kopo. V dolini nad Hallom in Admontom se je dolgo zadrževala megla, na drugi strani proti Spital am Pyhrn pa je bilo čisto.
Spust sva opravila po grebenu proti Hof Almu, in potem levo navzdol na gozdno cesto in po njej preko Arlingsattel nazaj na izhodišče.

Včeraj sva z ženo obiskala ta razgledni vrh nad jezerom Gosau. Parkirala sva pri žičnici Gosaukammbahn. Parkirnina je 10 evrov dnevno. Se vidi, da je bolj turistični konec. Če bi parkiral kar nekaj nižje, pa bi bilo zastonj.
Od zgornje postaje žičnice sva se mimo Gablonzer Hütte povzpela po normalni poti na vrh. Na vrhu je bilo kar nekaj obiskovalcev. Večina se povzpne po ferati, ki je atraktivna predvsem po 40m zračni lestvi.
Vrh ima lep razgled, še posebej v tem barvitem jesenskem času. Od skupine Ankogla, glavnih vrhov Visokih Tur, delno skupine Steinernes Meer z Hochkonigom, skupine Tennengebirge do Hoher Gölla, ki gleda ven iz skupine Hagengebirge. Proti SV pa skupina Totesgebirge.
In seveda je najlepši pogled v isti skupini Gosaukamm na vrhove v grebenu z izstopajočim Große Bischofsmütze in na vrhove okoli Hoher Dachsteina z ledenikom. Spodaj pa krasno jezero Gosausee.
Če smo v tistem koncu, se res splača obiskati ta vrh. Ima edinstven pogled na dvoglavi vrh Große Bischofsmütze in na ledenik Dachsteina.

Eh, tam ni daleč od koče v KB. Posebej do Jermance je lepa potka.
V Vrata se pa kar vleče. Sem kar nekajkrat šel peš iz Mojstrane. Pa še v največji vročini, ker si običajno prispel v Mojstrano okrog poldneva. Pozimi pa je bila od zadnjih hiš naprej samo gaz.

Pa še z debato bi morali zaključlti ob zaprti cesti.
Bo potrebno kupiti par kvadratov v dolini, kot Aljaž v preteklosti. Potem pa bo dovolilnica za vstop v dolino.

Pljuvanje ničemur ne koristi. Greš pač v hribe tja, kjer so prijazni in cene primerne. Zakaj bi se razburjal še zaradi hribov? Vsega lepega, kar doživimo v gorah, nam ne morejo pokvariti, pa če se še tako trudijo.

Tudi, če bi narisal, bi bilo podobno besedilu.
Sicer je pa spodaj boljša varianta dostopa do stezice po desnem kraku skalnatega trikotnika.

Cikcak po sredini 2. slike navzgor. Po 2/3 levo ali desno.

Ja, saj je ni.
Peš, tako kot nekoč, ko je bil še sneg. Saj pravite, da je bilo takrat lepše.

Na tem seznamu bi bili najvišje hišni hribi, ki so najbolj obiskani vso leto. Najvišje seveda tisti ob največjih mestih.
Potem pa še najvišji s Triglavom na čelu.
Za ostale bi bil pa že problem določiti kriterije za uvrstitev na seznam.

Ja, res je nekaj posebnega. Posebej glede mogočne oblike, ko ga gledamo z drugih vrhov in seveda glede razgleda. Od letošnjih 23 obiskanih vrhov Avstrije je bil najbolj razgleden.
Najlepši pa zagotovo Admonter Reichenstein.

Ah, mladenič, če mene ne skrbi ponovitev.
Sicer pa naslednjič še z druge strani, po grebenu.

Ta Großer Beilstein na 10. sliki je res krasen hrib.

Na ta mogočni vrh z impresivnim razgledom sva se danes odpravila z Vinkom, iz Kulma nad znano letalnico.
Izhodišče te poti je majhno parkirišče v zaselku, pri gozdu. Parkiranje je zastonj.
Pot 683 je zelo raznolika. Po gozdu, v ključih nad gozdno mejo, čez daljši, varovani skok v amfiteater, nad njim levo v skalnat teren, z lažjim poplezavanjem cca 350m do vrha.
Na vrhu pa razgled, ki ga težko najdeš daleč naokoli. Že od spodaj, s ceste, te Grimming ne pusti hladnega, zgoraj pa, bi najraje kar ostal na vrhu, prebivakiral v skromnem bivaku in naslednji dan še naprej užival v razgledu. V tem jesenskem času je še posebej veličasten.Se sploh ne čudim, da so ga dolgo imeli za najvišji vrh Štajerske (Mons Styriae altissimus). Dokler niso opravili točnih meritev in ugotovili, da je to Hoher Dachstein.
Lindworma, ki bi naj bival tam, nisva srečala, sva pa videla 2 gamsa in cca 12 hribovcev, ki so prišli z ene in druge strani.
Vsekakor je to gora, na katero se še nameravam vrniti, če mi bo dano.
Ob povratku sva se zapeljala še do letalnice, da preveriva, če je rekord še naš. Še vedno je in tudi lepo označen.

Vsi prej ali slej pridejo do tega, da radi gledajo slike in se spominjajo… Mladim in polnim energije je to težko razumeti.

Sem pa tudi mnenja, da slike pri opisu razmer na sami poti pomenijo več kot zapis zraven. Zapis je vedno subjektiven, lahko je tudi zavajajoč, še posebej, če je anonimen. Slika pa vedno prikaže realno stanje. Če jo objavimo takoj po turi in ne po dveh mesecih, kot imajo navado početi nekateri na tem forumu.
Koliko slik pa kdo objavi, je pa čisto njegova stvar. Mislim, da zaenkrat ni določeno, koliko jih lahko objavimo.

A novo čelado si imel? Jaz pa ob tej priliki ta staro, ki je bolj za okras. Staro več kot 40 let.

Imam občutek, da vsi rinete tja, kjer je najdražje. In potem ste “živčni” pred turo.
Eni bi celo na “ mariborski” način obračunavali. Kolikor mi je znano, se sedaj v Mariboru zbirajo ponudbe za nove radarje. In prav je tako.

Danes je bilo kar nekaj avtov gor.
Je pa pred parkingom en neugoden jarek. Gre čez pazljivo. Večina je parkirala malo nižje na zadnjem ovinku.