Amariana

Amariana,v tem obdobju je prav lepa, polna raznovrstnega cvetja. Štartala sem zgodaj iz vasi Amaro, se pošpricala proti klopom, zavila na stezo 414, se povzpela do prelaza Cristo di Forca na višini 1058 m. Potem se steza nadaljuje skozi gozd, po travnatih strminah. V zadnjem delu je lažja ferata,plezalna pot, ki vodi do vrha, kjer stoji Marijin kip z zvončkom. Sama do vrha, nazaj grede pa sem srečala en par pa dva moška, ki so hodili proti vrhu. Da sem se izognila morebitnim klopom, sem se na razpotju odločila za vrnitev po asfaltirani cesti. Za celotno turo s postanki sem potrebovala 7 ur in pol in naredila okoli 1500 metrov višinske razlike. Dobro nabiranje kondicije! Zelo raznolika in razgledna gora.

Jaz pa sem se lotil prečenja gore po jugozahodnem grebenu. Izhodišče je vzhodno od Tolmezza. Na lokalni cesti proti Amaru parkiram pred predorom oz. mostom (cesta je naprej zaprta). Začnem po poti 462 proti M. Amarianute. Sprva položno čez prodišča ,potem pa strmo v gozd, pot je nezahtevna in dobro označena. Vrh je lep razglednik (do sem 2 uri).Malo pred vrhom sledi spust po vzhodnem pobočju gore in nižje v škrbino, potem pa po grušču do začetka poti "Mario Dalla Marta". Pot vodi čez več robov, izpostavljenih prečnic (zavarovano) in potem strmo navzgor proti grebenu, sledi nekaj malega lažjega plezanja (I), vseskozi strmo navzgor ob ali na grebenu, težjim delom se izognemo. Pot bi označil kot zahtevno in ne zelo zahtevno, je odlično označena z rdečimi pikami, smerokazov za to pot pa ni. V zadnjem delu sledi strmo vzpenjanje po travah do predvrha, kjer se priključimo markirani poti 443 s severa, vrh je že blizu. Do vrha je vsaj 5 ur naporne hoje.Sestopim po poti 414 do sedla Forca del Cristo, tam pa desno na asfaltno cesto. Po njej nekaj sto metrov, ko ta na ovinku preide v makadam, ki je kasneje vse bolj porasel s travo. Cesti sledim do hiše (gospodarsko poslopje), kjer se ta konča (od sedla par km, brez vseh oznak ali kažipotov). Od hiše naprej pa po markirani potki v dolino. Pot je precej zaraščena vendar dobro sledljiva, pripelje me točno do izhodišča (tam ni nobenih oznak). Prečenje me precej spominja na Loško steno, s tem ,da je tu precej lažje. Še nekaj o izhodišču: iz glavne ceste zavijemo v Tolmezzo, potem pa v prvem krožišču desno (zona industriale) , naravnost do konca ceste, kjer pridemo do lokalne ceste proti Amaru, tu desno in po cca 2 km. pridemo do mostu oz predora,kjer na desni parkiramo na večjem parkirišču.