Najvišjo mejno goro Karnijskih Alp sem sicer že dvakrat obiskal, tako z juga, kot s severa, vendar še nikoli pozimi, zato je prišel čas, da to opravim. Snežne razmere, vreme, nevarnost plazov,kondicija in volja, vse se je ustrezno poklopilo. Z Rafkotom se zapeljeva v Forni Avoltri, od tam pa v najlepše vasice nad dolino od katerih še posebej izstopa najvišja Collina. Iz vasi je cesta splužena do koče Tolazzi, cesta je sicer precej poledenela, vendar ni bilo težav. Na parkirišču se pripraviva, zatem pa s smučmi po cesti v smeri planine Moraret. Seveda nama ne bi bilo treba do planine, ampak bi lahko že prej zavila v levo, vendar ni bilo videt nobene špure, na planini pa sva jo enostavno spregledala in šla naprej v smeri koče Marinelli. Napako sem hitro spoznal, ker pa teren ni ravno povsod prehoden sva se povzpela na neko škrbino pod Pic Chiadin, jo prečila (z derezami seveda) potem pa naprej po široki dolini proti vrhu, ki pa je trajalo kar nekaj ur. Vmes sva srečala dva Italijana, ki sta že smučala v dolino. Sonce je prijetno grelo, sneg je lepo odpuščal in vse je kazalo, da bo smuka enkratna. Pod neko steno že skoraj pod vrhom sva odložila smuči in se opremila z derezami in cepinom, ter zastavila proti vrhu. Gaz oz. štapne so lepo narejene in so prav tako lepo držale. Da bi idila le ne bi bila povsem popolna je od zahoda prineslo oblake in snežna ploha je bila neizogibna. Počasi sva z vrha sestopila nazaj do smuči, smuka zaradi oblačnosti ni bila kdo ve kaj, pa tudi že odpuščen sneg je pričel zmrzovati. Nižje sva sicer ujela še nekaj pršiča, pod planino pa lepo ojužen sneg, tako, da bo cesti ni preveč letelo. Coglians od koče Tolazzi ni povsem nedolžna tura, strmina je na nekaj mestih kar izrazita, zato je potrebno biti še posebej pazljiv pri obračanju, manj veščim priporočam, da snamejo smuči in se opremijo z derezami, seveda pa lahko turo mirno zaključijo tudi pod vrhom, ampak, potem vest ne bo povsem mirna. Lahko se gre tudi pod Cima di Mezzo. Vsekakor pa tistim, ki jim dolgotrajen vzpon ni všeč lahko opravijo turo do koče Marinelli in dan bo prav tako skoraj popoln...,
....kot je bil najin, pa čeprav se kdaj najde kak "provokator", zaradi katerih pa se prav nič sekiram in Vas drage prijateljice in prijatelji prosim, da ga ignorirate, saj ni vredno, da se kdo vanj obregne. In, če me tukaj sedaj pozimi ni tako pogosto, me lahko še vedno najdete na turnem forumu, pa promocija gor ali dol.