Danes sem se odpravila iz Lepene do Krnskega jezera in naprej čez Peske in preval Prag proti Batognici. Samega vrha oziroma gornjega platoja te lepe in večinoma prezrte gore sicer nisem dosegla, ker se mi nadaljevanje poti tik pod vrhom ni zdelo več varno.
Pot iz Lepene je bila skoraj do zgornje postaje žičnice kopna, razen prečenja nekaj manjših zaplat. Kakšnih 10-15 min. pod zgornjo postajo žičnice pa se je količina snega hitro povečala in pri snegomeru dosegla približno 1 m. Približno enaka količina snega je bila tudi do Krnskega jezera. Zjutraj so bile v snegu le posamezne stopinje, popoldan pa je do jezera vodila že lepo utrjena gaz.
Glede na visoke temperature in moker sneg se začuda skoraj da ni prediralo.
Kljub temu sem večino poti prekrpljala, čez Peske pa nadaljevala z derezami. Hoja je bila glede na razmere presenetljivo udobna, turni smučarji pa so lahko uživali v prvomajski smuki.
Brezmejni mir na Batognici je motil le kraval s sosednjega Krna, kjer je bilo danes glede na številne obiskovalce vse prej kot v raju.
Pot na Batognico iz Lepene je kar dolga (okoli 5 ur), premagamo pa 1.464 višinskih metrov. Od Krnsega jezera naprej je pot zelo lepa in nudi veliko užitkov v miru in zvokih narave. Ob žuborenju nevidnih potočkov in ubranem ptičjem petju se bomo mimogrede povzpeli na ta dvatisočak in medtem uživali v vedno lepših razgledih in skulpturah, ki jih je ustvarila narava.