Na Begunjščico danes po varianti delux. Do koče na Zelenici s sedežnico
, prvič, priznam. A je treba pogledat tudi to. Žičničarji za pohvalit, prijazni
, vmes je treba prestopit, na vrhu pa koča že dobiva končno podobo. Lepo so jo uredili, zaradi napisov na majčkah pa se je dan začel potrošniško
. Potem pa po severni poti (v hladu in brez vetrčka) na južno stran (sonce in veter) na vrh. Tam sem našla srce?! Spust z malo gobarjenja čez Kalvarijo (ni za kolena, ime pa pove vse), na Prevalo. Končno mi je letos uspelo dobiti kislo mleko (zelo dobro), potem pa čez Bornove tunele nazaj na Ljubelj. Lep dan v odlični družbi.