Na prelep včerajšnji dan se namenim na Begunjščico. Cesta nad gostiščem v Dragi je na nekaj mestih močno poškodovana, vendar se vseeno nekako prebijem do 'mojega' parkinga. Točno ob sedmih oprtam ruzak, ter mimo Planinice in Tomčeve koče do prve table z drvmi po kopnem. Od tam je sneg pomrznjen, stezica je uhojena vse do koče, železje ni potrebno. Že na dvorišču se razveselim snega, ki se ne udira. Obtežim čavlje in veselo v breg. Sledi nobenih, udirajo se samo zobje derez. Žal že po desetih minutah užitka v hoji dobim žalosten telefonski klic...