Ni tako smešno. Zdravniki v tujini že zdavnaj vejo, da misli, čustvovanje, občutki,... še kako lahko vplivajo na to, da človek zboli ali ne oz. če že, kako bo potekala bolezen. Za 'psihosomatske' bolezni smo že slišali kaj ne? Negativna čustva (jeza, stres, žalost, ...) so vzrok mnogim boleznim danes, ki so na videz čisto organskega izvora (rak, srčni infarkt, sladkorna, ...).
Misli (pozitivne oz. negativne) bolnika so še kako pomembne pri poteku bolezni. Konec koncev zakaj pri preizkušanju zdravil vedno oblikujejo tudi drugo skupino s placebo? In kolikokrat je že placeba pomagala ozdraviti bolnika? Pomagala, sem napisal, ne nujno ozdravila!
Pri nas so padarji še par deset let nazaj in bog ne daj, da bi se kdo mešal v njihovo izključno tradicionalno pojmovano medicino in kjer vsak specialist gleda samo svoj organ in nič drugega t.j. ne obravnavajo telesa kot enote in povezanosti organov med sabo in tudi povezanost z duševnostjo, mislimi, čustvi...
Ja, potem bi se zamajali njihovi položaji. Bog ne daj, da bi nehali biti ena redkih evropskih držav kjer se ne priznava alternativne medicine. Kam pa pridemo, če bodo sedaj neki alternativci določene bolezni bolje zdravili kot oni. Saj se poruši njihov monopol ali pa bi se bilo treba prilagoditi novi realnosti kar pa je spet težko. Vse to zaradi privilegijev, položajev, dobička,... Zato tudi nasprotovanje evtanaziji,...
Ene stvari bolje zdravi tradicionalna medicina, ene alternativna. Slednja predvsem stvari, ki so pretežno povezane s čustvi, mislimi, prepričanji,... in kjer zna tradicionalna medicina samo lajšati simptome. Npr. alergije, psihoze (celo shizofrenijo naj bi se dalo pozdraviti), impotenco (vkolikor seveda ni posledica organske okvare t.j npr. krvno-žilne bolezni, noben pa mi ne bo rekel, da je 20, 30 letni zdrav mulo kar tako impotenten),...
Pri boleznih, ki so mešanega organsko-duševnega značaja, zna vsaj blažiti simptome, pri čisto organskih (poškodbe, zlomi, ...) pa seveda ne pomaga nič (morda začasno blaži bolečine).