Ne vem, če me bo večina mlajših na tem forumu razumela, ampak rada bi povedala, da v mladosti ni bilo težko prehoditi tudi 1000 višincev, danes (pri skoraj 70-tih) pa moja kolena zmorejo max 500 v.m. In zato je bilo tako zelo dobro, da sva se z možem lahko pripeljala višje in zato uživala v doseganju nama ljubih vrhov. Ne vem, če se odločevalci zavedajo, da so z restriktivnimi ukrepi morda najbolj prizadeli tiste, ki so živeli za hribe že mnogo prej in od katerih je marsikdo pomagal pri urejanju gorskih poti, danes pa mu je s predpisi onemogočeno tisto, kar mu je bilo v življenju tako zelo ljubo. Razumem, da so težave zaradi velikega obiska, ampak ali se odločevalci ne bi bolj potrudili in našli rešitev, ki ne bi bila tako diskriminatorna do starejših planincev. Konec koncev bodo vsi, ki so danes mladi ljubitelji gora, postali enkrat starejši.