Golte vedno znova presenečajo s svojo čudovito naravo in neštetimi raznolikimi pristopi; od povsem kratkih, skoraj sprehajalnih poti in nato ležernega pohajkovanja po njihovem vršnem delu, do strmega (poljubno dolgega) vzpona, tako rekoč iz dna - doline; danes sem bila izredno prijetno presenečena in navdušena, ko sem odkrila povsem novo pot do Mozirske koče, ki je dobesedno pravi biser, saj nudi neskončno uživanje ob stopanju po samotni gozdni stezici in izstopih na številnih vmesnih razglednih skalnih »galerijah«, ki ponujajo pravo razkošje pogledov na dolino in vrhove tja do Kuma; danes, žal, podobni bolj oceanu s številnimi otočki, pa kljub temu, nepopisno lepo; prijetno pa tudi ob dobrih borovničkah in nabiranju D vitamina na klopci pred Mozirsko kočo ter krožnem standardnem vračanju na izhodišče; prava pravljica in to skoraj pred domačim pragom; lp in »forumaš«
hvala za idejo..