Kokrska in Jezerska Kočna ter Grintovec - krožno iz planine Suhadolnik (razmere ned. 18.6.2017)
Že 8 let je že minilo od mojega zadnjega prečenja vrhov tega trisa KSA, … pa je bila zato na začetku večja dilema v kateri smeri jih prehoditi. In ker je pot čez Taško in Grdi graben ter na Dolce vendarle bolj zahtevna, se tokrat odločiva, da začneva tu, četudi je potem pristop od bivaka čez melišče navzgor do predvrha Kokrske Kočne sila zoprn in poleti tudi lahko zelo zelo vroč.
Najprej je potrebno pohvaliti obnovljene in letos res zelo dobre oznake in markacije na poti, čez Taško in Grdi graben pač ne hodi prav veliko planincev, pa so zato trave in rušje že marsikje zarasle pot, v mokrem ali spolzkem pa se te poti raje izognite, saj je zaradi izpostavljenosti marsikje lahko nevarna za zdrs. Pristop ob jeklenicah na Kočni nam je v pomoč, na vseh odprtih in zračnih mestih so še vedno na svojem mestu in služijo svojemu namenu. Morda bi bilo potrebno, izključno zaradi varnosti, kakšno pomagalo namestiti tudi v preduh oz. pod trebuh, na markirani poti Jezerska Kočna - Dolška Škrbina, a to je že druga tema in ne želim, da bi se v nadaljevanju »forumaši« tukaj razpisali in tekmovali v ugibanju ali pa filozofiranju, kaj bi bilo ali ne bi bilo, če bi bilo ali ne bi bilo.... Forum je vendarle namenjen »opisu razmer«.
Nadaljevanje poti od Škrbine proti Grintavcu in vzpon nanj z njegove severne strani, je lažje kot prej prečenje Kočen, trenutno se na dveh mestih preči še po cca 5-6m snega, a tudi temu so že šteti dnevi. Na severni strani Grintovca, nad razpotjem za Mlinarsko sedlo in vrh, sem opazil na novo, bolj logično speljano markirano pot, ki je lažja in bolj razgledna od prejšnje prečnice, na kateri je bilo vedno veliko drobirja in peska. Tudi tu so oznake smeri in markacije povsem na sveže pobarvane.
Opisana pot iz Suhadolnika je v splošnem kar dolga in naporna (vse skupaj cca 11-12 ur), zato je sestop mimo Kokrskega sedla in Cojzove koče kar dobrodošel za preprečitev dehidracije in okrepitev energije, pa tudi od tu, vas do parkirišča pod Suhadolnikom, še vedno čaka kake dve uri hoda - za navzdol pa na koncu izberite levo in lažjo staro pot, tako bodo tudi krožne pentlje in osmice lepše.