Današnji lep dan je bil zopet balzam za dušo, če pa te pot vodi po nedotaknjeni naravi, pa je še toliko lepše.
Cesta do Pavličevega sedla je splužena, sicer ozka, drugače normalno prevozna (problem je pomanjkanje izogibališč). Na avstrijski strani velja prepoved vožnje, kljub temu pa je cesta vzorno očiščena.
Glede na zaporo sem pri mitnici pustila avto in si turo podaljšala za pol ure korakanja po prazni cesti
.
Potem pa na zasneženo gozdno cesto, kjer je sneg odlično držal in me je že jezilo, da s sabo poleg vse opreme vlačim še krplje. Se je pa zadeva popolnoma obrnila na naši strani. Ko sem prečkala Lesnikovo sedlo, so se snežne razmere spremenile, in če ne bi imela krpelj, bi se mi udiralo do r....
. Turo sem zaključila na sedlu pod Jerebičjem, saj se mi je zaradi velike količine nesprijetega in napihanega snega, zdelo nadaljevanje prenevarno. Razgledi zaradi tega niso bili nič slabši, dan pa čudovito izkoriščen.