Danes z bratom in z Jovanom na Jerebičju. Opravili smo dobro kondicijsko turo in ogled razmer tik po sneženju. Pravzaprav je tudi danes rahlo snežilo ves dan in nam polepšalo zimski dan.
Sicer smo imeli še zjutraj drugačne načrte, pa nam jih je novozapadli sneg prekrižal in nas usmeril na rezervni cilj, ki pa tako vedno očara. Jerebičje namreč!
Sicer so pa včeraj vremenologi napovedovali, da v hribih ne bo omembe vrednih padavin!? Rad bi jih videl danes pod Škafom, kjer so se že pojavljali manjši opozorilni plazovi zaradi kar nekaj novozapadlega snega.
Skratka, mi smo pod Škafom obrnili, sestopili kos poti, nadaljevali po gozdni cesti navzgor... In, ko se je končala, naravnost navzgor po strmem, gozdnem grebenu do srednje poti, ki vodi v Matkovo krnico. Tam smo nadaljevali proti Matku in na odcepu levo navzgor po zgornji poti do pastirskega stanu na Jevševcu. Snega je bilo z višino vedno več. Od izpod Škafa do vrha Jerebičja smo potrebovali skoraj 5 ur! Sestopili smo po poti pod grebenom, kjer pa je bilo ogromno nenevarnega snega za gaziti, in naravnost navzdol do avta.
Kot je rekel Jovan, dosti boljše, kot ležati doma na kavču.