Kam s psom?

Pozdravljeni potepini!
Ravno včeraj sem pregledovala blog in uživala ob fotografijah v galeriji. In glej, danes je tu sledil še opis poti. A, imam eno vprašanje, kako sta uredila prenočevanje; avtodom ali v koči/hotelu? Hvala.

Naj dodam, da se je Luna že toliko "prevozila" z gondolami in sedežnicami, da je čisto suverena in se ne boji več. Običajno se zlekne in opazuje dogajanje pod seboj.

Novopečenemu tandemu turbo-princeska želim dolgo in lepo prijateljevanje.

@Irina
ne vem, če je prav da jaz odgovarjam če da, prav in če ne, sorry

Bivanje v Lesachtalu, v kraju St. Lorenzen, je bilo v apartmaju, kjer so psi več kot dobrodošli Odlično izhodišče za vse opravljene ture z izjemo okolice GrossGlocknerja (ki je bil tako ali tako mišljen bolj kot dodatek - cukrček k vsemu lepemu) Od apartmaja do najoddaljenejšega izhodišča ni bilo nikoli več kot 30km, kajti St.Lorenzen leži nekako ravno na sredi Lesachtal-ske doline. Marsikatero izletniško, sredogorsko in visokogorsko turo zlahka opraviš brez avta, ker začneš prav izpred vrat apartmaja. In lahko končaš drugje v dolini in se domov vrneš z lokalnim avtobusom.
Prepričan sem bil, da Trenta in Zajzera nikoli ne bosta dobili konkurence. Po spoznavanju Lesachtala jo pač imata. Na eni strani severna pobočja Karnijcev in na drugi južna lienških Dolomitov. Veselim se zime, ko bom zopet tam s turnimi smučmi in s svojo princesko seveda

@turbo,

kaj bi bilo narobe s tem, da si mi posredoval nekaj informacij? Torej je bilo vnaprejšnje opravičilo čisto odveč. Hvala za prijaznost in obilo užitkov na potepih s princesko.

Kam se pa lahko odpravimo z malo večjimi psi?
Znano je, da so manjše pasme okretnejše, se lažje znajdejo na prepadnih stezah,....
Kam pa naj tega peljem?

Jany1980,včeraj sem na poti proti Toscu opazila-gledano celotno pot od starta do cilja veliko pasjih ljubljenčkov različnih pasm in velikosti.Od Samojeda do Zlatih prinašalcev. Mislim, da je tvoj pes takih podvigov zmožen.

Vem, da je vsak pes zmožen veliko več kot nekateri tukaj gor mislijo...
To neumno vprašanje je bilo mišljeno za tiste,ki nimajo radi samih sebe kaj šele živali...
Katty hvala za odg.

Kosobrin je dejal:
"za vsako bolezen rožca raste"
Prosto po Kosobrinu torej za vsakega kosmatinca se prava stezica najde

Ker mi nekaj vožnje ni odveč, sva se s princesko zapeljala do Ljubelja in se sprehodila do Zelenice. Spodnjo polovico poti sva opravila po stezi v gozdu, kjer je bila senca in nekaj vetrca, tako da je bila hoja obema v užitek. Zgoraj sva na "reševalni" cesti malce potrpela in mimogrede prispela do doma (koče). Zadaj za kočo, na smučišču, pa idealni travniki za igranje z žogico in tekanje sem ter tja. Lepo preživeto dopoldne, vročine nobene, prijeten vetrič tako zgoraj kot nižje, res fajn.

Danes sma z Oxom šla na Uršljo Goro (Plešivec) iz Slemena. Pot je zelo primerna za psa, sicer kar srtma, vendar gre skozi gozd, tako da kosmatincu ni prevroče. Moram pa opozoriti, da sma do vrha in na njem srečala ziher 10 psov če ne še več, tako da če ima vaš pes težave s svojimi vrstniki ta izlet raje odsvetujem. Je pa res da je danes sobota, tako da je bilo tudi dvonožcev več kot pa zjutraj na tržnici.

Točno tako, kot je dejal turbo:"Za vsakega kosmatinca se prava stezica najde"!

Da pa je prava, je pa res potrebno nekaj malega narediti v smislu kondicije, prilagajanja na bolj zahtevnih poteh itd. Naš 9 letni labradorec z nekaj pomoči, še vedno zmore poti, kot je npr.lovska iz škrbine na Krofičko.Vem pa, da dolgo to ne bo več trajalo. Intenziteta napora na takšnih poteh ob tej starosti,je res velika.
Nekaj utrinkov s te poti na Krofičko: http://www.mojalbum.com/mosovnik/kroficka-lovska-pot-04-08-2012

Pa uživajte s svojimi štirinožci,kjerkoli že boste in srečno!

Še vedno sem mnenja da pes ni za na tehnično zahtevne poti. Zakaj, sem že povedal.

jaz tudi misli, da sprehajanje psov na Veliki vrh-Košuta in pa nošnja mačk tam gori ne sodi!

Amm... aja sem spet jaz na vrsti, da nekaterim malo dvignem krvni sladkor?

No tule je nekaj potepuških psov iz potepanja po Bosni in Hercegovini. Zelo mirni, nič nočejo in sem se jim lahko čisto približal. Ljudi se morda celo malo izogibajo. Verjetno že vedo zakaj...

Bolj pogumni in nevarni so morda le v tropih. Pa seveda se jih ni za dotikati tudi če si kdo upa ker bogvedi kake bolezni imajo, čeprav so nekateri bili označeni z nečem na ušesu kar pomeni, da so morda registrirani in tudi cepljeni ter vsaj za silo oskrbovani.

Sama ima psa in bi sam vprašala kaj je za vas tehnično zahtevna pot.Mislim da je to zelo relativen pojem.Imam zelo malega psa in vedno ob poti poslušam kometarje koliko baterij sem zamenjala so pa vsi navdušeni kam je to bitje zmožno priti od Košute do Vtače,Debele peči....
Ker če pomislim mojo mami zanjo je že tehnično zahtevna pot na Golico ali Debelo peč.
Res pa je pametno pogledati kakšna je pot če je primerna za psa zaradi velikosti mislim.Drugače pa pes gre povsod in ni mu teško tudi zato ker je z lastnikom.
A ja tukaj je link za vse tiste ki vas zanima kakšen je moj kuža in za vse tiste da se boste lahko zgražali ampak vedite samo to da mi je ravno za vse kometarje bistvo mi je da se mava fajn :-)
Vnesite tukaj

Pot npr. na Golico ni tehnično zahtevna, niti za tvojo mamo ne.Lahko pa je zahtevna (kondicijsko). Moje mnenje je, da so tehnično zahtevne poti, sploh za psa, npr. vse poti na Grintovec, Skuto, Kočni z izhodiščem z Jezerskega.

John me veseli da si napisal da je to tvoje mnenje o tehnično zahtevni poti to spoštujemproti sem temu da eden trdi da je to tehnično zahtevna pot
Rada bi ti samo povedala da so kuški sposobni priti noro visoko tudi na Grintovec brez posebnih problemov nebi pa jo vlekla na Skuto ker je preveč zajel in pre več za nosit.Edino da bi imela nahrbtnik zanjo.Vedno gledam poti ki jih načeloma lahko prehodi sama
Želim ti še veliko podvigov pa ne nas grdo gledati ko lazimo z kuški tam gor.V hribih se dogajajo še druge stvari ki so slabše kot kuški na vrhovih

No samo, da se razumeva Tud jst vzamem psa včasih celo dva (psička) v hribe. Prideta marsikam ja, no v skalovje sicer ne, drugače pa povsod

@anja sanja:

>>>>>"Rada bi ti samo povedala da so kuški sposobni priti noro visoko tudi na Grintovec brez posebnih problemov nebi pa jo vlekla na Skuto ker je preveč zajel in preveč za nosit"

No saj potem imaš približno predstavo kam lahko s psom in kam ne. Upajmo, da misliš Grintovec čez Streho.

Po mojem mnenju poti, ki so označene z zahtevna in več niso primerne za pse. Izjemoma lažje zahtevne ali pa take, ki so zahtevne le na nekaj odsekih, sicer pa je pot 'obična hodačina'

Kar se tiče pa kondicijske zahtevnosti pa mora vsak lastnik sam preceniti kaj je njegov pes sposoben in česa ne. Na žalost jih veliko ne zna.

Ne maram vročine in ne maram gneče
In ne maram toplega piva, čeravno tudi za primerno ohlajenega ne bi vedel, kdaj sem ga nazadnje zvrnil
In tuhtam in še malo tuhtam in . . . potuhtam
Na Kranjski Rebri gneče ne bo, če začneva primerno zgodaj vročina še ne bo nagajala in tudi piva, ne toplega in še manj hladnega, na vrhu zagotovo ne bom deležen
In sva šla s princesko na Kranjsko Reber, kaj bi drugega
Začetek in konec na Črnivcu, zaradi kar zgodnje ure ne gori ne doli grede nobene vročine, gneče takisto nobene, kravic pod vrhom kar nekaj, prav vse prijazne, Ferdinanda bikca pa nisva našla, kar še ne pomeni, da ga ni Razgledi daleč naokoli prekrasni. Med potjo se najde dva studenčka, kjer lahko kosmatinci namočijo jeziček in osvežijo tačke
Na Črnivcu pa zame kavica in za princesko sladoled. No ja, sva ga pravzaprav oba. Sladoled namreč

Prisrčen zapis,
v razpoznavnem turbovem slogu

Uživačapa je na Črnivcu zlati prinašalec kaj dvoril tvoji princeski