Kanjavec

Planina Blato - prelaz Vrata: 3:15 normalnega tempa. Do Male Zelnarice pa je še 20 min.

Le javi koliko si rabil za ta greben, me zanima

Srečno

Brett, če bo pomagalo ...
Nisem šla v isti smeri, kot je tvoja zastavljena pot, ampak v nasproti, saj sem pred tem obiskala Kredo, Slatno in Vogle, nazaj grede pa ta greben.
Sedlo Vrata 12.33
Velika Zelnarica 12.50 (nanjo se nisem povzpela po poti, ampak bolj direktno navzgor) - na vrhu malica
Mala Zelnarica 13.26
Kopica 13.52
Velika Tičarica 14.40
Mala Tičarica 15.15 (tudi ne čisto po poti)
Štapce 15.35

Obiskala sem vse vrhove, a nisem ravno hitela, ker sem imela časa v izobilju.

Zdaj pa "čisto druga" tema
10.8. na Kanjavec prek Doliča in vrnitev prek Prehodavcev.

Pot po mulatjeri iz Zadnjice do Doliča je kar hitro minila. Za hitrejši korak je poskrbel nič kaj topel veter. Šele pol ure pod Doličem sem dosegel prve sončne žarke. Vseeno sem užival v vedno lepših razgledih in občudoval mulatjero. Res so jo mojstrsko speljali prek prepadnih pobočij in po toliko letih je še vedno v odličnem stanju.
Od Doliča pot odlično označena in da ne bi bila preveč dolgočasna, je tu malce težji, a dobro zavarovan skalni skok. Od tu pa le še kratek sprehod do vrha. Kar nekaj obiska je bil deležen vrh ta dan. Na srečo pa ne toliko, kot sosednji Očak
Na vrhu še poklepetal s prijetnima puncama iz Nizozemske in Kanade. Ta dan že bili na Triglavu, namenjeni na Komno... Nasploh je bilo v teh koncih videti ogromno tujcev.
Ker sem si zaželel še pogleda na moj kraj, sem se podal še na bližnji zahodni vrh. Vsaj ta je bil takrat lahko "samo moj" , saj večine planincev ne zanima pretirano. Pot nanj sicer ni markirana, a je nanj le kratek sprehod s sedelca po sledljivi potki.
Sestop s Kanjavca proti Prehodavcem je prav tako odlično označen. Pridni markacisti! Ob poti Hribarice - Prehodavci so mladi kozorogi pozirali navdušeni skupini planincev.
Če bo komu zmanjkovalo pijače - izvir ob poti na Čez dol deluje.
Nabralo se je cca 2000 višincev, 28 km in ogromno lepih spominov

Včerajšnji obisk (s prijateljem) Zelnarice, Kanjavca (oba vrhova), Prehodavcev in doline triglavskih jezer uspel v nulo

Start s planine Blato, do Dednega polja; tam je padla odločitev, da se ne bova igrala časovne rulete. Zato sva jo mahnila Za Kopico (in ne po "grebenu" čez Štapce), na Vratih pa ostro levo na Zelnarico. Tisto, ki ima markirano pot. To je Mala Zelnarica glede opisa na tem portalu, ki pa je dejansko višja od svoje desne sosede. Pot zelo lepo označena, razgledi pa TOP! Res priporočam...
Nato spust in nadaljevanje poti do razcepa Hribarice/Prehodavci in v smeri Hribaric do levega odcepa za Kanjavec. Obiskala sva oba vrhova, večino časa pa preživela na Z vrhu, ki nudi lepše razglede. Pred leti sem obiskal samo V vrh in moram reči, da sem naredil napako. Zahodni je z naskokom lepši razglednik. Predvsem na račun pogleda proti Posočju. Fenomelano!

Brez zadržka zatrdim, da je Kanjavec (oba vrhova skupaj!) poleg Triglava najboljši razglednik v Julijcih, saj z njega vidite vse (edino Špika in Rjavine ne, hehe), kar Juljici premorejo. Ker z vrhov S od Špika, vam ravno Kanjavec (in Očak) zastirata pogled na vrhove J od njiju. In obratno.

Zelo moram pohvaliti markciste, ki so na novo označili pot. Leta 19` so bile obledele oznake in za vzpon na vrh si potreboval nekaj orientacijskih vrlin, sedaj tudi "slep" najde v prvo!

Sledil je spust do Prehodavcev na topel čaj in gibanico! Odličnega okusa, zato vse pohvale peku!!

Nato pa pohod do izhodišča po dolini triglavskih jezer.

Kompletna pot brez posebnosti; vse odlično označeno, prehodno, ponekod na novo utrjeno. Na celi poti ni nič varoval, ki seveda niso potrebna, saj ni nič prepadnega, izpostavljenega. zato jo priporočam vsem, ki želijo doživeti nepozabno izkušnjo: top razglede in neokrnjeno naravo, brez strahu pred višino, ipd. Vseeno pa, kot vedno v gorah: s kančkom previdnosti in spoštovanjem razmer in pravil narave v visokogorju! Ter kondicijo.

Izpostavil bi dve zanimivosti: srnjad v dolini Za Kopico in gumenjak ter boje ob dvojnem jezeru. Čoln, predvidevam, je za pobiranje alg z jezer.

Ljudi kar precej, od tega tujcev slabi 2/3. Razen dveh supergarjev v kavbojkah na Prehodavcih, vsi zgledno opremljeni! Pohvalno!!

Celotna pot je prinesla slabih 2000m višincev, na razdalji 30km, v 9.5h hoje. 4 ure pa so bile namenjene uživanju.

Imam vprašanje- rada bi združila obisk Kanjevca in Hribaric; katero krožno turo priporočate- po kateri starni gor, kje dol, štart iz pl Blato.

Hvala za odgovor.

lp

Blato - Laz - pod Debelim vrhom - Kanjavec - Hribarice - pod Škednjovcem - Jezerce - Krstenica - Blato. Lp

Odlična izbira Felix, (včeraj sem bil na Škednjovcu) vsaj tretjina tvojega predloga predstavlja brezpotje oz. neoznačene poti, mislim da bo Slimat primorana najti manj ekatravagantno varianto. Markirano.. srečno

Ja, lepi so tisti predeli po neoznačenih poteh.

Dva prečudovita dneva sem izkoristil za potepanje po meni popolnoma nepoznanem terenu.
Štart pri Savici, preko Komarče, skozi dolino sedmerih jezer na Kanjavec in spanje v bivaku na Prehodavcih.
Naslednji dan povratek do Koče pri triglavskih jezerih nato pa preko Komne nazaj do izhodišča.
Komna bo še odprta do konca meseca, novembra bo zaprta.
Vtisov je preveč, nekaj naj povedo slike
Lep pozdrav in srečno pot!

Na 12. in 13. fotki so kozorogi

Predzadnji dan najtoplejšega oktobra, odkar pri nas intenzivneje spremljajo vreme, sem se kljub kratkemu dnevu podal na malo daljši hribovski sprehod. Ruzak je bil lahek, saj poleg sendviča, flaše vode in nekaj kratkih majic, nisem tovoril veliko.
Na zadnjem parkingu v Krmi se je našel prostor še za en avto, lučka mi je osvetljevala pot pod nogami le slabe četrt ure, tako kot pred nekaj dnevi na Kočno. Zanimivo, da sem na tisti turi imel srečanja le z dekleti, sem tu do Malega polja videval same fante. Tam skrenem levo in po dobre pol ure strmine dosežem Bohinjska vratca. Tik pod vrhom je huda podrtija, je pa od tam naprej lepše, saj se prava strmina zopet začne šele čez dobro uro. Pred Vodnikom zamenjam cunje in po zgornji poti proti Velski dolini, ki je v jesenskem času meni ena najlepših. Na koncu le-te skrenem s poti, ko zavije desno proti Doliču in jo po lepih skalah dosežem zopet tik pod Mišeljskim koncem. Na melišču pod njim, nedaleč od steze, sem opazil velik udor, tik nad njim pa se dela še eden. Pozneje mi je bilo žal, da nisem naredil posnetka zanimivega dogajanja. Od tu do prelaza Hribarice (2358) je le še nekaj minut. Pravi užitek pa je zadnjih 200 višincev, motijo me le dolge hlače, ki jih na vrhu takoj zamenjam s kratkimi. Utaborim se na zahodnem vrhu in uživam v popolnem brezvetrju, odličnih razgledih in dobrem sendviču.
Sestopim po severni strani gore proti koči na Doliču, v zgornjem delu je pot na nekaj mestih prekrita z ledenim snegom, vendar so ravno tam v pomoč tudi jeklenice, tako da ob povečani previdnosti sestop ni veliko oviran. Pred kočo se ustavim le za nekaj minut, precej dlje pa uživam na koti 2258, ki je tik nad stezo. Ker se mi za bližnjo Šmarjetno glavo najbrž ne bi izšlo, sem opustil misel nanjo. Med sestopom po Velski dolini sem se spomnil na letošnji julij, no, na srečo je bilo dno doline že v senci in s tem prijetnejša hoja. Pri Vodniku se odžejam, dotočim vode, poberem suhe cunje in hajd proti Bohinjskim vratcem, kjer počivata kolesarja tik pred spustom proti Krmi. Ker je sonce še visoko, se brez ruzaka napotim proti Vernarju in za kratek čas zaležem na eni od osončenih travnatih ram. Čakalo me je še kilometer spusta, zame najzahtevnejši del današnje ture. Še h Dani na pir, mračiti se je začelo šele od Jesenic naprej...
Dan in turca za bogove.

Odlično! Čestitke. Lepo dokumentirano.
Na sliki 21 pa je greben Lepega Špičja.

Uf, Boštjan, hvala ti za opozorilo. Meni se je čudno zdelo, da sta Tičarici tako široki.
Tvorijo pa to 'širino' Veliko špičje, Vrh Labrje, Plaski Vogel in Travnik.

Tone, lepo si se razhodil in seveda poslikal.

Hvala, Boštjan! Od leta '04 sem ga obiskal osemkrat, pred tem pa nisem vodil evidence. Drugo leto moram zaradi zlatih macesnov in daljših dni kakšen teden prej in namesto čez Bohinjska vratca na Konjsko sedlo in mimo Planike še na Šmarjetno glavo, ki je že doooolgo, kar sem bil zadnjič gor.

Današnji Kanjavec iz Kurje vasi, do parkirišča v Krmi z posebnimi voznimi sredstvi več v slikah. Razmere za smučarje super.

Na "zajčkov ponedeljek" se zmenimo za...kar konkreten zalogaj Vreme vrhunsko, razmere malo manj. Jutro po sneženju je res ponujalo zimsko pravljico, je pa to potrebno upoštevat pri varnostnem vidiku in malo prilagajat plane. Na koncu pa - težko bi bil dan bolje izkoriščen

https://trobec.blogspot.com/2023/04/kanjavec-na-zajckov-ponedeljek-1042023.html

Čestitke za korajžno izpeljano in konkretno turo.
Lepo dokumentirano!
Že jutri bo na ta "sendvič" plasti snega prišla še ena...

Hvala
Ja...jutri pride menda kar debela plast. Bojo še nekaj časa zimske ture