Katera rožca je to?

Velkavrh, lanike so težke za določanje. Domnevam, da je na sliki 3 tista precej velika - bavarska lanika.
Take kot je na sliki 2, še nisem videla. Pri težjih vrstah je pomembno vedeti tudi podatke: kje, kdaj, kakšno je rastišče itd.
Pri imenu za sliko 5 ti manjka črka: balfourova.
V tekstu objave in pri sliki 6: žlezava nedotika, (ne žlezova). Pri imenih je pommebna vsaka črka.
Na sliki 7 imaš drobnocvetno nedotiko, ima majcene cvetove bledorumene barve. Navadno sem tudi nedavno objavila, cvetovi so živorumeni in drugačne oblike, okoli 4-krat večji kot pri drobnocvetni. Cvetovi so posamični, v zalistjih po steblu, medtem ko jih ima drobnocvetna veliko skupaj v socvetju na vrhu rastline.

Še o grahorjih in sorodnikih:

1 - brez stebla in listov ne morem potrditi.
3 - nikakor ni gozdni grahor. Lahko bi bil spomladanski.
4 - ni lečasti g., sploh ni grahor ampak grašica. Če je venec na zunanji strani dlakav, je hibridna grašica, če gol, je velecvetna grašica. Isto velja za sliko 8.
11 - ni velecvetna grašica ampak obplotna grašica Vicia sepium.
12 - vrsta na K. vrhu ni rumeni ampak goli grahor, preveriti je treba čašne roglje, po katerih se razlikujeta, in dlakavost. Rumenega pa sem našla na Poreznu. Leta 2008 sem na foto-narava objavila natančno sliko rumenega grahorja, kjer se vidi dlakavost in dolgi čašni zobci http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-30833
Goli nima dlak in ima čisto kratke zobce na čaši.
V Mali flori piše (hvalabogu), da če ima rastlina vmesne lastnosti med obema (gre tudi za velikost lističev in cvetov), se določi kot L. occidentalis var. montanus.
Ne vem pa, zakaj si tako ime zapisal ob sliki 2, kjer na tablici piše, da je tam rumeni grahor (brez 'var. montanus').

Petoprstniki, komentiram Velkavrhovo objavo.
Prvih 8 slik je OK.
10 in 11 - OK.
9, 12 in 13 so iz skupine težko določljivih: sedmerolistni, pritlični, južni ... Nekateri botaniki menijo, da so pri nas večinoma vsi 'sedmerolistni' v resnici pritlični (P. pusilla). Težko je z njimi.
Definitivno pa je tommasinijev zelo lahko prepoznaven, saj ima list po 3 (redkeje 5) široke krpe, ki so gosto polstenodlakavi.
galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pid=37551&fullsize=1


Pa lep pozdrav.

Silvo 1952

Na vaši sliki je odcvetelo (semeneče) ozkolistno ciprje.

maleka hvala za izčrpen in natančen pregled mojih slikc .Sedaj imam kar nekaj dela , da v svojih albumih posameznih skupin rož popravim moje napačne določitve .Mala flora Slovenije mi dejansko bolj malo pomaga pri določitvi, ker ni zraven slikovnega gradiva.Opisi določene rože so res v redu-mogoče samo pri določeni roži manjka omemba barva cvetov.Vem za točno določanje bi moral nabrati celo rastlino-nepoškodovano-imeti doma omenjeni priročnik in natančno pogledati rožo-tudi pod lupo,če je potrebno.To pa dejansko ne počnem.Komaj bom sedaj čakal pomladi, da grem spet na rožne ture.

Pa poglejmo še moje posnete zlatice.Malenka nam je predstavila gozdno zlatico. V bližini svojega doma je gozd in jo vidim.Jo moram drugo leto posneti.

V Sloveniji je to skoraj najbolj razširjena vrsta gorskih kot dolinskih rož. Na svojem travničku sem prav izkopal gomoljasto zlatico in jo poslikal-žal se mi je slikca nekam zgubila. Imamo torej kar-po Mali flori Slovenije -37 vrst zlatic in pri večih imamo podvrste.

Na sliki 6 je opojna zlatica (Ranunculus thora), opih je čisto drugačen, nima takih listov. Ima drobne cvetove, predvsem pa zelo značilne plodove, ki se z zrelostjo precej podaljšajo. Ogledaš si ga lahko na strani https://www.urbanatura.si/vsebina/686/Opih

13 - ni alpska zlatica, tista cveti belo in je podobna traunfellnerjevi. Ta je morda koroška, a nisem prepričana.

Koroška in gorska zlatica sta si precej podobni, gorska ima nekoliko širše roglje stebelnih listov. Pri gorski so listilahko goli ali raztreseno dlakavi, pri koroški povsem goli, le po robu imajo lahko dlačice. Na fotkah se to ne vidi, če slikaš selo rastlino, treba je narediti makro posnetke detajlov.

Kranjski grahovec (Astragalus carniolicus)

Mnogosemenska metlika (Chenopodium polyspermum)

Kranjska smetlika (Euphrasia cuspidata)

Kranjska selivka (Grafia golaka)

Gorska krčnica (Hypericum montanum)

Klasasti repuš (Phyteuma spicatum)

Vrsta: Cvetje
Družina: zlatičevke
Barva: rumena

Idrijski jeglič (Primula x venusta)

Kosmati škrobotec (Rhinanthus alectorolophus)

Freynov škrobotec (Rhinanthus freynii)

Deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata)

malenka čudovit prvi posnetek kranjskega grahovca .Kranjsko selivko najdem vedno na botanični poti Črne prsti.Klasasti (beli repuš) jaz najdem ob reki Kokri v bližini mojega doma -slikce pa res nimam.Moram ga poslikati drugo leto.Drugi idrijski jeglič je res nekaj posebnega- ne gre morda za križanca?

Velkavrh, hvala.
Idrijski jeglič JE križanec, kar označuje črka X v imenu. Je križanec med kranjskim jegličem in avrikljem, zato ima lastnosti obeh. Enkrat so listi bolj od kranjskega (tanjši, bolj zeleni) in cvet bolj od avriklja (rumenkast s pridihom rdečkaste), drugič pa so listi bolj od avriklja (mesnati, sivkasti) in cvet vijoličast od kranjskega, vendar zaradi primesi rumene bolj rožnat.

malenka, tvoja vztrajnost, poznavanje rož in tvoj bogat arhiv poslikanih rastlin ter Tadejeva pomoč pri prenosu fotografij v rubriko Cvetje že daje lepe rezultate. Ko sem danes pogledala Cvetje, se nisem mogla načudit, da je že skoraj polna fotografij, saj so le še redke vrste rastlin, kjer fotografije niso dodane, pa še gotovo bodo. Sem razmišljala, ali je sploh kakšna rastlina, ki je ti v dolgoletnem ukvarjanju z botaniko nisi ujela v objektiv in je na tem seznamu? Kakorkoli, veliko delo boš opravila in nam vsem ljubiteljem divje rastočega cvetja v naravi bo to lahko služilo še dolga leta za vodilo in kot smerokaz pri proučevanju cvetja, ki ga bomo našli na naših gorskih ali manj gorskih poteh. Hvala ti v imenu vseh, ki bodo tvoj prispevek znali ceniti. lp