Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Korisničko ime:
Lozinka:
Prijava
Još niste registrirani? Registracija.
Zaboravili ste lozinku?
  
Anketa
Ali ste že bili na Srednji peči (1920 m)?
Glasaj

Katera rožca je to?

Print
velkavrh1. 09. 2013 11:13:12
otiv, pod slikco št. 6 imaš čašasti sviščevec in ne svišč. Od sviščev ta čas cvete froelichov-veliki in morda še kje najdemo male-triglavskega, trebušastega-več cvetov na steblih-vsi svišči so modre barve.Edino čašasti sviščevec je vijolične barve. Pa tudi tu je več vrst-nemški, zgodnji...Med seboj jih ne ločim.Cvetje je v bistvu enako, ločijo se po steblih, po višini in čašnih listih.Dobra misel je pod št. 9. kot je že zapisala apolinija.Pod št.17 pa imaš resasti sviščevec in ne svišč.
všeč
Apolonija1. 09. 2013 12:20:42
Alenka M. je zapisala: V knjižici Alpske rastline nad gozdno mejo (zbirka Sprehodi v naravo) je zapisano, da edino čašasti sviščevec raste nad gozdno mejo...
všeč
velkavrh1. 09. 2013 13:53:06
Resasti sviščevec je dokaj pogost. Vem , da sem ga lani našel okrog Vodnikovega doma.Okrog Vodnikovega doma, kolikor se spomnim so tudi iglavci.

Obstaja še nežni sviščevec, ki pa ne raste pri nas in tudi pritlikavi, ki je bi se reklo podvrsta čašastega in tudi ne raste pri nas-vir Hoppe.Za resastega pa navaja , da raste do 2200m.

Od malih sviščev naj bi rasel še pri nas poleg spomladanskega, triglavskega in napihnjenega še snežni, bavarski,kratkolistni ,samo jaz jih ne poznam-po Hoppeju.
Tako je bilo lani nekako ob tem času okoli Vodnikovega doma.1
Prav na obeh straneh od koče naprej ob poti, ki gre naprej proti Planiki je rasel, ta na levi strani v travi.Poleti sem tu našel obilo relikanijevih murk.2
Ta pa na desni strani v grušču, tu gre naprej pot na Bohinjska vratca.3
Poleg je rasel tudi čašasti sviščevec.4
všeč
otiv1. 09. 2013 14:44:53
Apolonija,Brane hvala za dobrodošlo pomoč.nasmehnasmehImenovanje rožic je moja šibka strannasmehmežikanje
(+1)všeč
Apolonija1. 09. 2013 18:40:27
Brane, vidim, da imaš res vse dobro spravljeno. Si želel reči, da trditev iz omenjene knjižice čisto ne drži? Resasti sviščevec je že rasel nad gozdno mejo, a ne? Si prepričan, da je bil poleg čašasti? Kaj pa, če je nemški, ki se loči samo po čašnih listih, ki so po robu in po srednji žili goli? Morala bi imeti oba skupaj, da bi ju ločila. Ne vem, koliko različnih vrst in koliko podvrst sploh raste v Sloveniji. Berem, da rod sviščevcev sicer obsega 125 do 250 vrst.
(+1)všeč
velkavrh1. 09. 2013 18:59:25
Danes, ko imam nedeljo prosto po Prešernu sem se malo posvečal svišču-po latinsko Gentiana. Zanima me , če raste pri nas pikčasti svišč-Gentiana punctata-podoben je po rasti košutniku.Nisem še zasledil, da bi kdo pisal o njem. Ingrid Pilz ga navaja v svoji knjigi Karavanke in KSA.Tuji avtorji večkrat uporabijo druga imena za sicer nam znane rože, oziroma jih prevajalci dobesedno prevedejo. Tako sem ravno v tej knjigi zasledil tudi brezstebelni svišč-Gentiana acaulis in nato kar hitro ugotovil, da gre za nam vsem znani kochov svišč.

Navaja tudi alpski oklep-rozna barva, ki ga tudi ne poznam.

Navaja gorski lan Linum alpinum subsp. julicum-mislim, da gre za vsem nam znani julijski lan.

Navaja tudi listnati ušivec-Pedicularis nivalis, vendar ga nikjer ne najdem.Poznam vse naše rožnate-prisekanega, glavičastega, klasastega, vretenčastega.Brezstebelni pa ne raste v visokogorju.Kernerjev in rožnati, ki ju navaja Hoppe pa tako ne rasteta pri nas. Seveda pa imamo še rumene oziroma rumenkaste-julijskega sem že večkrat našel.Po Hoppeju naj bi rastli pri nas še sledeči:rumeni ušivec-P.foliosa, oederjev ušivec-P.oederi,šopasti ušivec-P.comosa in gomoljasti ušivec-P. tuberosa.Naj takoj opozorim, kot sem že večkrat zapisal, da Hopperjev priročnik za nas ni najbolj precizen.Teh štiri vrst še nisem pri nas zasledil.

Nisem tudi slišal za rožnato murko, ki jo pisateljica Pilzejeva navaja v svojem vodniku-Nigritella nigra var. rosea.
(+1)všeč
peter21. 09. 2013 19:19:04
Ali kaj raste pri nas ali ne boš vsekakor prej zvedel iz najbolj znane knjige za botanike - Mala flora Slovenije. Prav tako je odlična tudi Flora Alpina, ki ima za vsako vrsto ali podvrsto tudi čudovite fotografije.
všeč
velkavrh1. 09. 2013 19:25:28
peter2 hvala! Malo floro Slovenije poznam, vendar jo sam nimam. Priročnika Flora Alpina pa ne poznam.Se bom pozanimal v knjižnjici.
všeč
Apolonija1. 09. 2013 23:08:24
Zaradi različnih poimenovanj in prevodov bi bilo dobro poznati latinska imena in sopomenkenasmeh Vem, še slovenska si težko zapomnimo.

Gentiano punktato sem videla v Švicarskih Alpah, pri nas je menda ni, je pa bratinska tudi malo pikčasta.

Alpski oklep /Androsace rosea/ v Sloveniji ne raste.

Morda so prevedli Pedicularis foliosa v listnati ušivec /folium-list/, pri nas ga ni.

Nigritella nigra var. rosea Mogoče je varieteta črne murke tudi rožnata, ali pa je videla kamniško murko.

Se strinjam, da bo dobro upoštevati Petrov nasvet. Lp
všeč
velkavrh2. 09. 2013 06:25:12
Apolonija, hvala! Samo pri oklepu nisem navedel latinsko ime, drugod sem.Zelo točno sem to prepisal iz priročnikov , ki ju sam posedujem.Pilzejeva velike priročnika imam oba-Julijci in ta Karavanke in KSA .Za okoli nosit niso, mala dodana pa za nezahtevne ture lahko lepo služita.

Ravno včeraj sem pregledoval floro-gorsko rože Zelenice in se v bistvu nisem mogel načuditi koliko rož sem dejansko zamudil oziroma nisem videl ali poslikal ali pa so bile slikce preslabe , da bi jih objavil, ker sem v svoj popis zajel samo te , ki sem jih objavil, dejansko sem jih zajel več.Večkrat se prehitro zadovoljim samo z dvema posnetkoma, potem pa ta dva nista dobra.
všeč
Apolonija2. 09. 2013 07:14:26
Delaš zelo resno, občudovanja vredno. To, z latinskimi imeni, sem mislila na splošno, ker tudi sama ugotavljam, da različni narodi isto rožico imenujejo drugače. Moram kupiti MFS in FA.

Verjetno traja dalj časa, da na nekem področju zajameš večino rastlin. Ali pa mora botanizirati več navdušencevnasmeh
všeč
velkavrh3. 09. 2013 07:12:58
Že cel teden nekako pregledujem in raziskujem mojo šibko točko od kar velikih-moje rumenke.To so dimki, škržolice,grinti,jajčarji,divjakovci. Vmes pa je še navadni regrad, kozja brada, vrbolistni primožek,obirska sivica,arnika,navadna šrbinka in še bi se kaj našlo.
Škržolic je veliko vrst in te še nekako največ poznam. To je vsem nam znana kosmata škržolica, ki jo je veliko in jo nekako ne moremo pomešati z ostalimi, ker je tako dlakava.1
Porovolistno škržolico tudi naj nebi pomešali, ker ima liste kot trava zato tako ime.2
To je gozdna škržolica, ki ima značilne liste in raste v gozdu in ima rada senco.3
Na poti od  doline Triglavskih jezer do Spodnje Komne nekje na sredini poti sem našel to mislim škržolico-to je njen cvet.4
To so njeni listi.5
Tako pa zgleda celotna rastlina in njeno rastišče.Je dolgodlakava škržoloca -Hieracium pilosella-radičevke-Cichoriaceae.6
Poleg je rastla podobna roža, vendar popolnoma drugačne rasti, z več cvetovi  na vrhu stebla, vendar nimam listov in celotne rastline- gre za grozdasto škržolico-Hieracium racemosum-radičevke.7
Obirsko sivico skoraj ne moremo pomešati, ima značilno socvetje cvetov na vrhu stebla.8
Vrbolistnega primožka po mojem tudi vsi poznamo.9
Njivsko škrbinko najdemo tudi po dolinah na vsakem voglju.10
Kozja brada raste na vsakem travniku proti sredogorju in tudi malo višje.11
Avstrijski divjakovec je visoka rastlina  in je dokaj pogosta.12
Navadna arnika nas že lahko zavede. Raste tako po gozdovih kot v sredogorju.13
Nato so na vrsti dimki kar jih pač poznam. V dolinah po vseh travnikih videvamo dvoletni dimek, ki je razvejena visoka rastlina z obilnim cvetjem, raste pa tudi v sredogorju.14
Za naše gore pa je značilen zlati dimek, ki se skoraj redno obarva oranžno in ga je veliko .15
Lučkovolistni dimek je slikan na botanični poti pod Črno prstjo.16
Tu je slikan tudi gorski dimek.17
Nato so na vrsti jajčarji-to je navadni, ki ga videvamo veliko tudi po nižinskih travnikih.18
Višje raste podobni sivi jajčar, samo je malo nižje rasti in ima sive liste.19
Jajčarjev je še več vrst-ta je še neprepoznan-alpski ali gololistni.20
Še ta zadnja skupina rumenk, ki jih pregledujem so grinti-to je abraščevolistni, ki je čudovito oranžen in pravi okras naših gorskih košenic.21
To je cevastocvetni grint.22
Skalni grint prepoznamo po značilnih listih.23
Gozdni grint.24
Morda nas bo celo zmedla deljenolistna ruddbekija-najdena na poti k Korošaškim slapovom.25
Ali pa breskovolistna rudbekija. V bistvu imam neprepoznanih še dosti teh rumenk polnocvetnih in navaden cvet, visokih in nizkih. Potrebno pa je za prepoznavavo imeti dobre posnetke cveta, stebla, liste in celotne rastline z rastiščem.26
všeč
Apolonija3. 09. 2013 12:22:52
Zdajle nimam časa za natančen ogled, morda zvečer. Meni te rumene nebinovke delajo preglavice,zlasti škržolice in dimki, ti si dalje v prepoznavanju. Dimek 16 ima malo drugačno ime, lapsus. Lp
všeč
Apolonija4. 09. 2013 00:20:49
Brane, še ti malo razišči možnost, da bi bila na slikah od 4 do 8 razcepljena škržolica (Hieracium bifidum). lp
všeč
velkavrh4. 09. 2013 05:46:02
Apolonija hvala! Iz knjižnjice sem prinesel prvi del sicer nepreveden priročnik Flora Alpina-je zelo debela knjiga. Ostali dve knjigi nista tako debeli. Ta se začne s praprotmi.Prvi vtis ti da vedeti, da je to odlična zadeva, samo moral bi jo imeti sam in si vzeti veliko časa za preverjenje, ki pa ga še verjetno nimam-morda potem, ko bom šel v penzijo.Prevodi niso tak problem, ker za silo obvladam nemščino, je namreč v nemškem jeziku -znam pa tudi prevajati z raznimi pomagali-računalniški program itd.Verjetno pa je draga.Moraš pa imeti res nedoločeno rastlino res dobro poslikano, kar pa že vem.

Kot si videla sem pregledoval rumenke, jaz rečem regratovega cveta. Ostalih rumenih je še ogromno od navadne trobentice do navadnega negnoja.
všeč
Apolonija4. 09. 2013 08:44:23
Res ni najbolj poceni, je pa v treh delih. Morda ti jo kupijo sodelavci ob upokojitvinasmeh
Lepo si rekel regratovega cveta, ker regrat vsi poznamo. Jaz ponavadi pravim rumene košarice, čeprav so zdaj nebinovke.

http://euroalps.eu/flora/flora.htm
všeč
velkavrh4. 09. 2013 10:40:25
Kolikor sem uspel pregledati za razcepljeno škržolico ni prava. Ta škržolica naj bi imela pisane liste in več cvetov na steblu. Ta pa ima liste enotne zelene barve in na enem steblu samo en cvet. V prvem delu priročnika Flora Alpina ni škržolic. Bom pogledal v drugih dveh.
všeč
velkavrh5. 09. 2013 09:31:59
Končno sem odkril za katero škržolico gre. Je dolgodlakava škržolica,prepoznamo po dlakavih listih spodaj, po en cvet na dolgem steblu.Določil sem tudi drugo-je grozdasta škržolica.
všeč
Apolonija5. 09. 2013 15:07:27
Brane, živjo! Obe škržolici sem tudi jaz gledala. Prvo tudi na Zaplani in Kamniškem vrhu. Nisem se mogla odločiti za dolgodlakavo, ker se mi listi na tvoji sliki niso zdeli celorobi ( so pa verjetno samo zavihani) in cvetni lističi nimajo na zunanji strani rdečkastih prog, ki jih opisujejo. Pri drugi škržolici: ovojkovi lističi na tvoji sliki zgledajo kot poraščeni s /temnimi/ dlakami, ki jih pri grozdasti nisem videla.
Pravijo, da je škržolice težko določiti, posebno s slik in posebno samo z dela rastline, zato boš gotovo ti prej določil, ker si jih videl? Lp
všeč
velkavrh7. 09. 2013 17:12:32
Danes pa na predpredzadnje botaniziranje Zelenice s širšo okolico. Danes je prišla končno na vrsto planina Prevala- moral bi jo botanizirati veliko prej. Nato po grebenu Begunjščice na njen Veliki vrh prek Kalvarije-kolenogriz pot.Ta čas je veliko sviščevca obeh vrst in svilničastega svišča. Najde se pa še vse mogoče-celo vednozeleno gladnico in navadni repinec. Objavljam širši izbor, ker bom le objavljene štel za najdene, zato tudi kaka slikca slabša.
Močvirska samoperka je še kar pogosta.1
Svilničastega svišča je ogromno povsod.Flora alpina ga poimenuje tudi kokoščevolistni.2
V gozdu najdemo lepljivo kaduljo.3
V gozdu je tudi veliko konjske grive.4
Veliki zali kobulček.5
Gozdni grint.6
Navadne ciklame nam dišijo tako rekoč od spomladi.7
V gozdu zagledam tudi latasto preobjedo.8
Ozkočeladasta probjeda je tudi tukaj.Na Flora alpina jo opredeljujejo kot navadna preobjeda-Aconitum lycoctonum subsp. vulparija.9
V gozdu še vedno cvete rdeči slizek.10
Okoli Bornovih tunelov v skalah opazim porovolistno škržolico.11
Na strmih brežinah ob poti mimo Bornovih tunelov opazim ta luk-rumenkasti luk Ni ga bilo nikjer drugje. Je isti kot zadnjič z Ledin.12
Tu je tudi rušnata zvončica.13
V gozdu vidim tudi navadni repinec.14
V gozdu zagledam tudi scopolijevo črnobino-prepoznamo po listih.15
Ko prispem na planino Prevalo pa se začnejo rožice gorskih pašnikov-takoj vidim gorsko zlato rozgo.16
Na robu pašnika je polno raznih osatov-lepki osat.17
Lep je volnatoglavi osat.  Najdem ga nato celo pod vrhom Begunjščice.18
Tudi ta raste na planini Prevala.Bom še raziskal kateri je.Zgleda da je navadni osat.19
Na planini Prevala se začne resasti sviščevec in nato ga vidimo do vrha Begunjščice.20
Tu se začne tudi čašasti sviščevec -ogromno ga je povsod nato do vrha Begunjščice. Na planini Prevala je na precej daljših steblih . Višje so stebla neznatna.21
Tu zagledam tudi klopčasto zvončico.22
Na pašniku je veliko tudi navadne smetlike.23
Na Begunjščico grem od planine Prevala na Kalvarijo- tu med visokimi travami cvete navadni grintavec.24
Tu je tudi širokolistno grabljišče.Cvet je podoben dolinskemu ogerskemu , listi pa so drugačni. 25
Pot do vrha Begunjščice od planine Preval do vrha grebena Begunjščice Velikega vrha traja nekako dve ure . Po uri in pol se pa začnejo visokogorske rože. Na skalag najdem planike.26
Najdem divji klinček.27
Navadni vrednik.28
Alpska krešica.29
Clusijev petoprstnik.30
Skoraj na vrhu grebena Begunjščice najdem verjetno zadnji letošni cvet vednozelene gladnice.31
Še vedno se najde kakšen cvet kamnokrečev-vednozeleni.32
Cvetje skorjastega kamnokreča.33
Takole pa zaključuje cvetenje izbrazdani kamnokreč.34
Homulica.Bom še pogledal katera.35
Tako rast imajo smiljke-bom poskušal določito vrsto po Flori alpina.36
To je njen cvet.37
Cvet črvinke-avstrijska to ni.38
Skalna prerast.39
Nazaj grem na Zelenico-na meliščih se trudi meliščna pokalica.40
Družbo ji dela  kernerjev mak.41
Na meliščih je edino še ta kislica-bom preveril vrsto v Flori alpini.42
Vsako jesen me navdušuje to rdečo listje, ki ga vidimo že od daleč-alpski gornik.43
Dosti je tudi trebušaste zvončice.44
Za posnetek zoisove zvončice sem pa kar malo poplezal.45
Zlati petoprstnik.46
Našel sem še to rožco-prerasli mošnjak-Thlaspi perfoliatum-križnice-Brassicaceae.47
To je še cvetje od blizu.48
Bela homulica.49
Pri glavincih-roznih v glavnem kiksnem-peresasti.50
Julijski glavinec-rasel na Zelenici v bližini koče.51
To je še cvet tega glavinca. Morda kasneje še kako rožco dodam.Bera je bila res bogata.52
(+1)všeč
Stranica:123...6162636465...445446447
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Uvjeti korištenja, Kolačići