Katera rožca je to?

Ker ste že res pravi poznavalci cvetic, jaz sem ta hobi opustila, ker je postalo preveč naporno, rada pa vedno znova pogledam tole zbirko cvetja.
Sedaj pa imam eno vprašanje, oziroma prosim za pomoč.
Rožca res ni planinska, ampak ne vem, kaj je, raste na vrtu, niti ne vem, kako je prišla tja.
Ali je ta zadeva užitna, če že raste na vrtu , res tole vidim prvič.
Zagotovo pa se bo kdo čudil, ... le kako tega ne pozna?

Brane, knjižica ti bo pomagala pri tvoji vnemi pri določevanju. Na 47 in 48 ima rastlina značilno seme, kot nekakšni srčki. To ni značilno za repnjak, ampak za plešce, moje skromno mnenje.
Cvetovi res zgledajo kot pri beli homulici, listi pa so taki kot pri španski. Morda sta se skrižali?
Imaš raje enokoškastega glevinca kot peresastega?

Listje alpskega gornika vedno občudujem, ko gora zažari, vednozelenega pa raje pijem

iprim, tvoja rastlina me spominja na perujske volčje jagode /Physalis peruviana/. Lp

Apolonija, imela si prav .Moja neznana rožca skoraj z vrha Begunjščice res spada med križnice, zato tako seme.Bil je prerasli mošnjak.

Zasledil sem še eno zanimivost pri preobjedah v priročniku Flora alpina. Našo ozkočeladasto preobjedo sploh ne omenja-omenja tri-zlatično, navadno-imata tako rast kot ozkočekadasta-imata različne liste in primorsko, ki verjetno raste tam in ima rast kot lobelova-ne tako zgoščeno rast cvetja. Pri modrih pa vem, da določimo točno vrsto le z lupo-mislim na tursko in repičasto.

Dobro jutro! Kot berem, ima Aconitum lycoctonum več podvrst: ozkočeladasta, zlatična, navadna....

Zaplana.net:"Od sorodnih podvrst boste ozkočeladasto preobjedo ločili po teh lastnostih:
obliki socvetja: socvetje je zgoščeno (navadna preobjeda ima bolj razraslo socvetje);
položaju socvetij: stranske veje so lahko široko razprostrte, zlatična preobjeda pa ima stranske veje usločene navzgor;
obliki listov: listi so navadno deljeni do manj kot 3/4 listne ploskve, krpe so široke, listi zlatične preobjede so globlje deljeni, njihove krpe so podolgovate;
dlačicah na cvetovih in cvetnih pecljih: ozkočeladasta preobjeda ima ukrivljene dlačice, navadna pa štrleče..."

Je tvoja preobjeda na sliki lahko tudi zlatična (Aconitum lycoctonum subsp. ranunculifolium)?

Luk? Misliš, da ni Allium ericetorum /bledi luk, rumenkasti luk/?
Danes zvečer bo spet polno rožic???

Se pravi apolonija, da raziščem v tej smeri - perujska volčja jagoda????

Madoniš, sedaj sem prepozno ugotovila, da imam na gredi zdravilno rastlino, ki pa sem jih ravno pospravila na kompost, ko sem raziskovala o tej perujski jagodi, sem ugotovila, da ti rdeči lampijončki vsebujejo dragocene snovi, jaz pa ...
Ampak o tej perujski našla nobene fotke, da bi lahko naredila primerjavo.
LP!

Ne,Apolonija,samo en dan v vikendu je rezerviran za moje gorske ture. Ponavadi si izborim soboto in to je bilo včeraj.Sicer bom šel še dvakrat v ta konec s tem namenom, verjetno med tednom po šihtu.Danes zjutraj sem se vrgel na rod Silene, ki je zelo obširen. Obsega od vrtnih raznih lučc-recimo dlakava, ki je zelo lepa.Imam še eno vrtno, ki je bila prinešena nekje iz tujine in jo ne vidim nikjer drugje okrog sosedov in lepo raste iz leta v leto in se sama zaseje. Nato poznamo travniško kukavičjo lučco.Nato sledijo razne lepnice: gajska -ne poznam; kimasta;zelenocvetna-ne poznam;lopatičastolistna ne poznam;hayekova;brezstebelna-nam vsem poznani gorski roza otočki;kamnokrečna;četverozoba-Silene pusilla;planinska-Silene quadrifida,od četverozobe ločimo po tem, da ima ta rahlo rdečastarjava stebla in bolj narazen venčne liste; vilasta-ne poznam;francoska lepnica -ne poznam;stožčasta lepnica -ne poznam;veselskyjeva lepnica-ne poznam,alpska-ne raste pri nas; nizka in skalna-ti dve pa mislim, da imam poslikani, samo najti jih moram.Nato sledijo slizki-beli; nočni slizek;rdeči slizek-za rdeči slizek je značilno,da imamo moške in ženske cvetove in rastejo na ločenih rastlinah. Nazadnje še pokalice-navadna, meliščna. Ta rod obsega še navadno smolnico-ne poznam.To pišem zato, ker sem na izhodišču včeraj tako rekoč na istem rastišču naletel kar na tri predstavnike rodu Silene in nato še na melišču četrtega.

Tudi jaz imam dlakavo lučco /belo, rdečo/, kukavičjo, brezstebelno, slanozor, pokalico in še kakšno, zato te dobro poznam. Lahko bi zamenjala kamnokrečevo in Hayekovo, kimasta kima... prvič sem slišala za nočnega slizka. Po imenu sodeč- Silene noctiflora, cveti ponoči. Verjetno je na tvoji sliki pokalica. Na sliki BV je rastlina drugačna, podobna kimasti, poglej: http://www.botanicni-vrt.si/component/rastline/silene-noctiflora
Steblo in čašni listi so dlakavi. Rastlina je enoletnica, včasih plevel, diši.

Brane, a mogoče imaš kakšno sliko vrtne lučce iz tujine?

Apolonija, verjetno boš imela kar prav, da gre za navadno pokalico-Silene vulgaris subsp. vulgaris.Bila pa je nizka,navadna pokalica je visoka 30-70 cm, cvet širok 12-22mm.Rozne pa res še nisem videl. Za slikco iz botaničnega vrta pa bi skoraj morali reči, da je prava, čeprav je bolj podobna kimasti ali zelenocvetni.Res pa, da nočnega slizka še nisem videl ozirama kdaj prepoznal.

To je slikca moje lučce, ki jo v vasi ne vidim.Poznam še vrtno lepnico-Silene armerija, ki pa je manjših cvetov in tanjšega razpotegnjenega stebla. Iz zalistkov ponavadi poženeta dva stebla in na koncu stebla izrašča več majhnih cvetov.

Ozkočeladasto (bledorumeno) preobjedo sem letos večktat snemal na večih turah. Bom preveril posnetke.

Ta svetli, rumenkasti luk sem letos prvič zasledil na turi na Ledine in sedaj pri Bornovih tunelih. Bom preveril, če sta ista.Za Ledine sem siguren, da je pravi, za Karavanke kamor spadajo Bornovi tuneli pa ne vem.Preveril sem pri Alenki-edino ta rumenkasti luk raste v naših gorah, podoben kamni luk je na Krasu.

Glede preobjede pa sledeče.Flora alpina posneto opredeljuje kot navadno preobjedo-prepozna se po listih in po peti na cvetu, ki je pri navadni neizrazit. Posredujem slikco zlatične.

Hvala, Brane. Obe lučci poznam. Na sliki je verjetno Lychnis haageana. Lepa rožica, atraktivna.

Jaz sem ta luk prvič videla na poti proti Debeli peči.

Brane, ne vem, kako FA opredeljuje ozkočeladasto preobjedo, ampak gotovo to ni navadna. Ozkočeladasta je po latinsko Aconitum lycoctonum subsp. lycoctonum, navadna pa je, kot si napisal, A.lycoctonum subsp vulparia. Obe sta podvrsti Aconitum lycoctonum, kot je prav tako zlatična Aconitum lycoctonum subsp neapolitanum ali sopomenka Aconitum ranunculifolium.

Ranunculus=rod
lycoctonum=vrsta
subspecies= podvrsta /neapolitanum, vulparia, lycoctonum.
Vse tri so podvrsta in se razlikujejo med seboj. Na tvojem posnetku je ozkočeladasta preobjeda (Aconitum lycoctonum subsp. lycoctonum) in ne A.ly.vulparia!
Se strinjaš? Ne vem, če sem napisala razumljivo

V ljubljanskem B:v. imajo te preobjede:


LATINSKO IME SLOVENSKO IME DRUŽINA (LATINSKO) DRUŽINA
Aconitum degenii subsp. paniculatum latasta preobjeda Ranunculaceae zlatičevke
Aconitum lycoctonum subsp. lycoctonum ozkočeladasta preobjeda Ranunculaceae zlatičevke
Aconitum lycoctonum subsp. ranunculifolium zlatična preobjeda Ranunculaceae zlatičevke
Aconitum lycoctonum subsp. vulparia navadna preobjeda Ranunculaceae zlatičevke
Aconitum napellus repičasta preobjeda Ranunculaceae zlatičevke
Aconitum orientale orientalska preobjeda Ranunculaceae zlatičevke
Aconitum sp. preobjeda Ranunculaceae zlatičevke
Aconitum variegatum pisani omej Ranunculaceae zlatičevke
Aconitum vitosanum vitoška preobjeda Ranunculaceae zlatičevke
Aconitum x cammarum 'Bicolor' preobjeda, križanec Ranunculaceae zlatičevke
Aconitum x hebegynum preobjeda, križanec Ranunculaceae zlatičevke

Obvezno moram iti naslednjo sezono iti v ljubljanski botanični vrt in na ogled Julijane v Trento. Nisem vedel, da imajo toliko preobjed .

Danes popoldne sem se zabaval s smiljkami. Vem, da je določevanje zelo zahtevno, če ne celo nemogoče. Flora alpina jih navaja celo 28. Pri nas naj bi jih rastlo celo 21.Pregledal sem vse ture in posnetke smiljk na posameznih turah in poskušal določiti. Nekako sem določil samo 6.

En dan vikenda ture, drug dan pa raziskave...
Dober si, da si določil toliko smiljk, meni se zdijo nekatere kar enake. Smiljka na prvi in drugi sliki naj bi bila enocvetna. Zdi se mi, da ima druga drugačne liste, preveč ostre za enocvetno. Ni možno, da je tudi ta skalna smiljka-Cerastium julicum??

Apolonija, bo kar prav, 2. in 10, sta res enaki. Najdeni sta na isti turi samo na povsem različnih koncih-sem spregledal-skalna smiljka.To so tako strjene gručice, da jih res ne moremo zamenjati z drugo vrsto.Res pa so cvetovi pri večini vrst skoraj identični, razlikujejo pa se po listih, steblih, raščenosti,razvejanosti stebel in seveda področju, kjer rastejo.Naprimer soško sigurno ne bomo našli v KSA.Drugo leto jih bom res natančno snemal-cvet, liste, steblo-letos jih še nisem.Skalno sigurno najdem v skalah Kalškega grebena.L.P.



Ali kaj prebereš mojo zasebno pošto?

"Ali kaj prebereš mojo zasebno pošto?"

Do zdaj je še nisem. Nisem bila pozorna in sploh nisem vedela, da obstaja, oprosti.

Jaz pa rabm vaso pomoc. Zanima me ce kdo pozna zel po imenu Rozenikl? Vem samo toliko, da ima baje drobne bele svetove in ra raste na Vrsicu.

Si morda imel v mislih Ženikelj,ki je belo cvetoča zdravilna rastlina.

Tudi meni je prišla na misel kobulnica ženikelj, ki se uporablja pri zdravljenju podpludb, krvavitev...
Ne vem, če je rozenikl ravno slovenski izraz, menda pa je ime za Saxifrago crustato, skorjasti kamnokreč.

Raziskal sem malo naše lakote in sedaj rezultati.V Flori alpina jih je navedenih 51-od tega raste pri nas 28.