Korošica čez Šraj pesek in Najnar štant

Sicer so to Vršiči in ne Vežica, a komu mar. Vaša Jožka

Drago,res je.
In naša Jožka, komu mar.
Lp

Fajn tura...letos 2x opravljena.Sestop sicer obakrat preko Praga, mimo koče in čez Petkove njive.
Skok se da obiti na vsaj dva načina.

Skok? V mokrem?

http://www.youtube.com/watch?v=Ua8LM3ZiuiU&feature=plcp

Dežnik je pa vseeno zaprl!
Navzdol pa z odprtim verjetno tudi ni problem!

Brez zamere, ampak meni so sumljivo suhe veje

V snegu pa skorajda sprehod.

Včeraj 15.6. potepanje po dolini Kamniške Bele najprej do slapa Orgljice in naprej v iskanje Skoka.Pot sem našel brez nekih težav.Skoka se nisem lotil sem pa si ogledal Velb.Pri sestopu sem srečal 4 pohodnike ki so šli proti Skoku vsi z skromnimi malimi nahrbtniki brez dodatne opreme,ni bilo videti kakšne vrvi in niti čelad niso imeli.Če so šli čez Skok to ne vem.Torej vrnil sem se nazaj do markirane poti po kateri sem nadaljeval do Presedljaja kjer sem zavil levo na Dleskovško planoto.Se povzpel na Vežico.Vreme je postajalo čudno kot da bo kakšna nevihta a se je kasneje izkazalo da ne bo nič.Zato sem se podal še na Lučkega dedca.Se prebil skozi rušje in čez Durce med Vršiči in Dedcem na vrh.Prvi dvatisočak letos v tej klaverni sezoni.Vreme se je zrihtalo oblaki so odšli sonce je žgalo,Ojstrica se je pokazala v vsej svoji lepoti tako da so razgledi bili tudi lepi.Sestop do markirane poti in proti Presedljaju nazaj spust v dolino na izhodišče.

Lp! Tone

Tone, zjutraj smo se videli na parkingu ... pa očitno cel dan nekje skupaj hodili, čeprav se srečali nismo več.

O pozdravljen Janez,sem vas gledal gor ko ste stali na vrhu Konja sem ravno lezel gor proti Presedljaju potem pa zavil levo proti Vežici

V mokrem jutru razgibavanje čez Najnar štant do Šraj peskov.Sestop čez Skok in do Orličja, ki kaže v nasprotju z današnjim vremenom precej suho podobo.Radler pri Jurčku in domov.
Lp

Bravo!

Danes v obratni smeri. Gor čez Skok, sestop čez Najnar štant.Za dušo.
Lp

Vidim, da se na tej temi že nabira pajčevina, ker je preteklo že veliko časa od zadnje objave. Da se tu oglašam, so krivi naši vrli vremenarji s svojimi nevihtami, ki so me danes odvrnili od zahtevnejše ture. Vendar, ni mi žal, da sem šel, vremenski pogoji pa so bili idealni. Ker sem bil pozen, sem Pred Belo komaj dobil prostor za konjička. Očitno so jo vsi pohodniki mahnili proti Presedlaju, kajti v moji smeri ni bilo žive duše. So pa bile v stenah Vežice in Vršičev vsaj štiri ločene naveze plezalcev. Na Petkovih njivah je snega le še za zimske radosti svizcev, je pa čudno, da nisem opazil niti enega. Po kratkem obisku prijazne oskrbnice doma na Korošici, sem jo mahnil čez Prag in se na Presedlaju odločil,(ker ni bilo o nevihtah ne duha ne sluha) da obiščem še Konja in sestopim čez Dolski graben. Prihranjeno mi je bilo celo kilometrsko pešačenje po asfaltu do avtomobila, kajti ob dvignjenem palcu mi je ustavil prijazen voznik.

Čez ta skok sem šel danes, pogledat sem šel še eno stezico, ki se odcepi levo pod tem skokom, ampak se konča po 5 minutah. Skok je bil suh a vseeno ni oprimkov, kot sem jih bil deležen na Ojstrici

Danes v raziskovanju doline Bele, mimo slapu, mostu in do skoka, kjer so me kar prsti zasrbeli (sploh spodaj je res hinavsko pohleven); ker pa je bila ideja za izlet drugačna nato nazaj in še do kamniške jame. Dolina miru, potke se brez težav sledijo,razgledi in narava pa za konec poletja sijajni.

Danes gor čez Najnar štant in Šraj pesek do Petkovih njiv. Nato vzpon po sestopni grapi v steni Vršičev in nato na vrh Vežice.
Sestop na Presedljaj in v dolino Bele.
Na trenutke je bril kar močan veter.
Lp

Iz vročine mesta v svežo dolino Bele. Stezica proti Najnar štantu je kar pridno zaraščena,malo obiskanaČe se vračaš po isti poti, pa si kar vzemi čas, malo posedi , poglej srhljivo steno Rzenika in odkljukaj upokojenske serpentine s Presedljaja - tako sijajno stvar in mir redko kje najdeš.

Včeraj sem se odločil, da zašpinim klobaso na tem manj obiskanem koncu.Vreme je bilo prijazno, drena nobenega, na celi turi sem videl tri ljudi; dva fanta sta se pred domom martinčkala in oskrbnico. Na sneg sem stopil samo enkrat v neki vrtači, ko sem se s Praga vzpenjal proti Lučkemu Dedcu. S to potjo se je nekdo močno potrudil, saj je v kratkem delu postavil vsaj 30 možicev. Kljub dobrim oznakam se mi ni dalo sestopit po isti poti in sem jo mahnil kar direkt proti Domu. Skoka sem se izognil po moji varianti skozi strm redek gozdiček, saj je z dvojnega sidrišča nad skokom kar zastrašujoč pogled, če nimaš dovolj dolgega štrika.