Korošica čez Šraj pesek in Najnar štant

Danes je bil namen na Lučkega dedca in nato na Korošico čez Najnar štant. Namen in končna slika pa nista vedno usklajena in tako je bilo danes. Zjutraj štartam izpred Bele in kaj hitro sem na odcepu za Najnar štant. Pot naprej je lepo vidna in se strmo vzpenja v ključih po kar zelo travnatem pobočju. Klopi so bili veseli obiska, ki je v tem koncu doline res redek Tudi modras se je bolj ustrašil mene, kot pa jaz njega, bi se pa lagal če bi rekel, da nisem trznil Tik predno pridem na Najnar štant podrta drevesa malo zabrišejo pot in zlezem višje po skalah, da se prepričam s pogledom navzdol, kje gre pot naprej. Pogled je razkril jasno nadaljevanje vse do štanta, kjer je res čudovit razgled. Pot naprej se malo spusti in se izgublja in ko pridem do naslednje orientacijske točke skal z jamami pot popolnoma zgubim. Hodim po strugi, prečim po stečinah gor in dol, levo in desno, dokler na 250 m^2 ne naredim skoraj 300 višincev Na tej točki je že vsaka sled izgledala kot potka in želja po nadaljevanju bi me kar vlekla na njih in rekel sem si: dovolj. Očitno bom moral priti še enkrat. Popolnoma gnil se malo nadiham in še enkrat vzamem v roke Habjana in še 10ič preberem opis... A sem slučajno narobe interpretiral opis? Seveda sem ga! Vrnem se nazaj do zadnjega (zelo so redki) možica in poskusim ponovno, že popolnoma utrujen in le najdem nadaljevanje. Pa sem si rekel, ko pogledam na uro in na precejšen primankljaj (sicer ne skromnih) vodnih zalog, ki jih je moje raziskovanje pobočja na ta vroč dan kar precej zmanjšalo, da grem naprej drugič. Ko bi bil najvišje, bi bilo najbolj vroče in nobene vode naokoli. Zdaj vem kje naprej in komaj čakam da turo ponovim in jo dokončam. Vseeno poskusim izkoristiti dan z ozirom na preostalo vodo in se vrnem do označene poti, malo pojem in se ohladIm, skočim do Presedljaja, da se še noge utrudijo in ne samo glava Ob povratku pa sem se ohladil v zmerno toplem tolmunu Orglic, ki so danes beležile obisk, ki se pritiče Peričniku Glede na to koliko so ljudje rinili proti tolmunu in v kakšni obutvi, še dobro da se ni komu kaj zgodilo. Ampak saj vemo, vse za sliko, ane?
Varen korak,
Ben

Čestitke za vztrajnost, Ben.
Bova drugič...skupaj.

Velja! Jaz sem takoj za!

Srečno in LP,
Ben

Včeraj (sreda, 21. oktobra) čez Najnar štant in Petkove njive na Korošico in nazaj. Odcep lovske poti je še vedno na višini približno 1000 metrov, le korenina, ki je leta služila za orientir, je že nekoliko trhla. Malo preden se pot prevali na zahodno pobočje, je treba na dvakrat prečiti zemljato grapo, v kateri se za nekaj metrov pot skoraj izgubi. In ker ima grapa spodaj nepredvidljiv iztek, sem tam hodil precej previdno.

Nadaljevanje je v stilu lovskih poti. Steza je včasih zatravljena, ponekod izpostavljena nad strmimi travami in gozdnimi strminami, včasih ozka, a ves čas dokaj dobro sledljiva in zelo malo uhojena. V gozdu, čeprav je jesen, ni niti preveč nastlana z listjem. Za spodmoli (jamami, v zadnji so vidni ostanki ognja) sem splezal ostro na desno in navzgor čez kratek previsni prag, pri čemer mi je prijazno pomagala vrvna zanka, že kdove kdaj privezana na korenino. Na skali pod njo k pravi smeri pomaga tudi rdeča črta. Po grapi iz čvrste svetlo sive kamnine (tudi tam je spodaj rdeča črta) sem poplezal kakih 25 metrov navzgor (začetnih 5 metrov dobra enka, ostalo lahko) in po stezici zavil levo v gozd. Še nekaj deset metrov in znašel sem se na poti, ki pelje čez skok. Razen omenjenih, drugih tehničnih težav na tej lepi poti ni.

Šraj peski so narejeni za sestop, po desnem robu tik pod steno se mi je zdel vzpon najlažji. Prvi sneg je v ruševju na robu Petkovih njiv. Na drugi strani v grapici, po kateri pelje pot do pogorišča doma, ga je kakih 20 do 30 cm. Dovolj, da sem se med skalami kar nekajkrat udrl do pasu. In bi se še večkrat, če ne bi bilo dan ali dva starih stopinj, na osnovi katerih sem večino tovrstnih pasti lahko pravočasno zaznal. Hvala predhodniku! Sonce, sicer skrito za koprenami, ki mi je pilo energijo na Šraj peskih se je umaknilo megli na Korošici. Pogorela koča je izgledala prav grozljivo, kot bi gledal stare, črno bele slike v vojni bombardiranih hiš.

Počutil sem se nelagodno in sem se dokaj hitro vrnil nazaj na Šraj peske, kjer je še vedno sijalo sonce. Že niže doli v gozdu sem ob mestu odcepa lovske poti zagledal obledel napis "Lovska" s puščico, ki ga gor grede nisem videl. Prav nič se mi ni dalo raziskovati, v kakšnem stanju je skok kakih 100 višincev nižje. Prav tako nisem čutil navdušenja nad obvozom mimo kamna na prusiku od Lijaneje (enkrat dolgo nazaj me je sicer že rešil, tudi tebi hvala, Anton!). Vrnil sem se kar po poti pristopa. Šlo je kot bi mignil, celo sitno dvakratno prečenje grape sem prehodil brez posebnega obotavljanja. Morda zato, ker sem gor grede na kritičnih mestih malo bolj pritisnil z robom podplata in so v zemlji ostali odtisi stopinj, ki so bili nazaj grede prav dobrodošli.

En krasen dan je bil za menoj: sonce, šodri, sneg, megla in ravno pravšnje število možicev na prvinski lovski poti po divjih in osamljenih koncih.

Dom na Korošici pa res izgleda kot iz vojne!
Lepa tura!

Ja, kot, da bi bil Za Lepočami in ne v KSA...

Sam še nikoli nisem plezal po "sliki 13".. v izteku Najnarja sem šel za nosom, pardon, za gamsom. Pri jamah nisem zavil desno navzgor, kjer je prusik, ampak rahlo navzdol, mimo jam, do konca sten in ob njih do grape. Čez njo in po travnato skalnem bregu do poti čez Skok.

Lepa tura@j.
Škoda, da je zame v drugi regiji...

Hvala vsem!
Drejči: očarljivost (včasih pa tudi težava) lovskih poti je, da so na meji brezpotja. Sam bi, tako kot hodiš ti, zanesljivo sledil konfiguraciji terena. Pa sem zagledal zanko pol metra nad sabo. In ko sem zijal vanjo, sem se z nosom skoraj zaletel v rdečo črto. Tako nisem imel več izbire .
Garmont: prisrčno vabljen v "mojo" regijo takoj, ko bo tega konec. Potem pa nemudoma gremo še v kakšno tretjo, recimo Gorenjsko.

Hehe...zdaj mi je jasno, kam je takrat izginila potka za jamo (sl10). V resnici ne gre naravnost Je pa bila vsaj deloma neka "prevnestvena" do
sl14
https://trobec.blogspot.com/2020/02/lucki-dec-po-lovski-cez-petkove-njive.html

P.s. zaradi megle se verjetno ni nič videlo proti Škarjam in Lučki babi? Za jutri razmišljam o teh koncih...

Po moje - ne samo razmišljat. Glede na napoved bo jutri lep dan. Danes je ničta izoterma v Kamniških na okrog 2900, meja sneženja le malo nižje. Dežuje najbrž povsod, se zna celo dogoditi, da bo večino snega pobralo. Jutri naj bi bilo sončno, le za odtenek hladneje 2600/2200. Bo treba nekam

Ja, sem gledal te podatke Sej razmišljam samo o izbiri cilja, da nekam grem, sem že odločen

Nekako preigravam 3 variante (mogoče končna odločitev pade "na terenu")
- Po tej gor (ali čez Skok) in potem Škarje, Lučka baba čez Repov kot dol
- enako zgornji, le namesto Lučke babe direktno na Srebrno sedlo
- spet isti vzpon, sestop pa po markirani čez Prag in Presedljaj

Na Petkovih njivah bo zanesljivo vse jasno. Meni so se gamaše dobro obnesle, ti boš seveda imel snega manj ali nič.

Kot je rekel @j., ne razmišljat ampak it
Zahvaljujoč namigom tu, sem za votlino hitro našel tisto rdečo črto in obešen prusik. Pa tudi sicer je bolj uhojeno, kot je bilo februarja.

Snega ni praktično nič, tako da je bila v celoti realizirana najdaljša od 3 možnosti: čez Škarje, Lučko babo, Vilice in Planjavo in sestop čez Repov kot.

Na Planjavi je čisto nova vpisna knjiga, ni pa bilo delujočega svinčnika. Zdaj je in s tem tudi prva vpisa

https://trobec.blogspot.com/2020/10/cez-sraj-pesek-na-lucko-babo-vilice.html

Lepa tura, ampak na Dovški babi pa nisi bil.
Na Lučki...

Lepa Čestitke lušn je bilo z vama poklepetati na " parkingu "
LpN

@garmont haha, hvala za opozorilo...preveč bab pa hitro pride po zamenjave

@nenap, hvala enako ja, danes v časih vsesplošnega razlovečenja take stvari še bolj cenimo

Lep krogec si naredil, Trobec! Pa koliko snega je pobralo v štirih dneh

Hvala Skoraj nisem mogel verjet, ko je bilo vse kopno. Še v četrtek sem gazil do kolen in še čez na Križevnik in Moličko peč.

Ampak sem bil kar vesel teh razmer, drugače plan ne bi šel skozi v tem obsegu

Morda kdo ve, ali skalni podor pod Rzenikom vpliva tudi na pot čez Skok in Šraj pesek?