Po dolgih petih letih pa spet na Koroško Rinko ali Križ in Kranjsko Rinko na katero je treba iti malo navzdol po melišču in se nato nanjo povzpeti-morda od Križa samo slabe pol ure v eno smer. Bil sem že torej drugi teden zaporedoma na Ledinah. Tokrat pa po slovenski varovani plezalni gor in kar naravnost naprej na Jezersko sedlo. Jutro je bilo relativno hladno, za kratek rokav danes skoraj da ni bilo.Nato pa v prek Jezerskega sedla po kratakem melišču mimo znanega okna, ki pričara čarobni pogled na ono stran v plezalni del ture. Tu blizu je še mini okno. Nato se začne varovani plezalni del, ki je kar dolg. Jeklenice so brezhibne. Potrebno je paziti, da ne prožimo drobirja, ki ga je na poti res veliko.Po nekako treh urah smo na vrhu. Vrh je bil danes kar oblegan. Tudi na bližnji Skuti se je videla gruča planincev.Nato pa še spust preko malo zopernega melišča in še na Kransko Rinko, ki pa bolj sameva.Nato pa previdno nazaj spet proti Jezerskemu sedlu k Kranjski koči na Ledinah, kjer se je ob treh popoldne začel na strehi koče koncert zanimivih tolkal iz Hondurasa, če sem prav razumel.Izvajala sta klasične skladbe.Zelo zanimiva in nenavadna glasba , ki je nismo navajeni. Obiskovalcev je bilo veliko-ploskanja ravno tako. Koči je jedi dobesedno zmanjkalo-na roke jim je šlo čudovito poznopoletno lepo vreme. Nazaj pa na Žrelo k Češki koči na Spodnjih Ravneh. Tu pa je bilo ob petih popoldne obiskovalcev le peščica. Res je sosednja koča bila danes resen konkurent. Na Kranjsko kočo na Ledinah je pa malo težje priti. Po slovenski in prek Žrela je le za planince vajenih jeklenic. Enostavno pa je priti gor in dol po lovski, ki štarta pri spodnjih postajah tovorne žičnice na skrajno levi strani-je dobro označeno. Pot je izredno lepa, nič zahtevna in dobro opremljena z lesom-res pohvala PD Kranj.