Da tura na Krasji vrh ne bi bila lepa, enostavno ni mogoče. Že samo ime vrha ti zagotavlja krasen dan. Če pa se na turo odpraviš še, ko je napovedano lepo vreme in veš, da bodo gorski vršaci v okolici še v zasneženi podobi, si si prav zares izbral pravi vrh
.
Ko sva se v soboto tako zapeljala proti Drežniškim Ravnam, sva se ustavila pri informativni tabli in z očmi objela svet, v katerega sva se pripeljala. Na levi Krasji vrh in greben Polovnika, na desni greben nad Drežnico s Krnom na čelu.
Parkirala sva Pri koritu in se po bližnjicah napotila najinemu cilju naproti. Že pred razpotjem poti mimo Kolujev ali mimo Snežne jame, sva stopila na prvi sneg, zato sva se raje odločila za prvo varianto. Drevje se je vse bolj redčilo, z višino so se razgledi širili. Kar naenkrat sva pred seboj uzrla veličasten prizor kroženja beloglavih jastrebov, ki so se povzdignili proti Krnu in s svojim jadranjem ustvarjali prekrasno predstavo za oči in srce
Zastane ti dih, da ne bi motil tega dogajanja.
Ko pa stopiš na greben, se ti odpre gorski svet od Kaninskih gora, preko Viša in Jerebice, za trenutek proti oddaljenim avstrijskim goram, pa se spet nadaljuje v drugo verigo preko Mangarta, Jalovca, Prisojnika, Triglava, same poslastice. Pa bližnji Javoršček, Lipnik in celotno pogorje Krnčice so tudi vzbujali najino zanimanje, saj je to svet, kamor bo še potrebno stopiti. Kakšen krasen svet! Kako ne, saj stojiš vendar na Krasjem vrhu
!
ja, pa če srečaš na vrhu svojo sodelovko, je veselje še večje in brez skupne fotografije pač ne gre
.
Vračala sva se po zasneženi poti mimo Snežne jame, kjer je bilo kar potrebno popaziti na korak. K sreči je bil sneg mehak in dereze niso bile potrebne.
Obiskala sva tudi Pl.Zaprikraj, moraš storiti tudi to, da občuduješ greben nad sabo tudi s te strani
.
Pri koritu pa še enkrat občudovanje sveta v katerega si stopil, le pripeljati se je bilo potrebno do sem.