Včeraj (sreda, 27. maja), iz Planine Blato po Globoki konti do pred sedla Vrata in nato po vseh Voglih in čez Slatno in Kredo do planine Dedno polje in na Blato.
V Konjske police nad Lazom sem vstopil malo nižje, kot zadnjič (na približno 1650 m). Drobna potka se je kmalu izgubila. Skozi nekaj malega ruševja in čez strm travnat prehod sem brez večjih težav prišel do poševne gredine, ki pelje iz Razorja proti Debelemu vrhu in je ključ tega prehoda. Le težko je v Razorju najti njen začetek, saj ga skriva kakšnih 50 metrov skoraj neprehodnega ruševja. Pozimi, če je dovolj snega, je orientacija lažja (pri 1700 m iz Razorja zaviješ v desno). Iz gredine sem nadaljeval po žlebu, ki pelje naravnost v Globoko konto. Ta ima stražarja, točno na vhodu v spodnji del je narava umestila nedoločljivo globoko (vsaj 20 ali več metrov), navpično in kakih 7 metrov široko okroglo brezno. V
www.katasterjam.si ga nisem našel, njegova lokacija je približno 46.336106°, 13.811375°.
Skrivnostna in osamljena Globoka konta je še zelo zasnežena, a zaradi snega, ki se ne predira preveč, lahko prehodna. Pod snegom je tudi nekoliko strmejši osončen prehod v zgornji del konte, ki je pa deloma prekrit s spodmolom in je sneg tam malo trši. Pogled izpod Zahodnega Vršaka na nazaj po konti je osupljiv. Njeno dno je kar približno 300 metrov nižje od okoliških vrhov, samotno in tiho je tam. Nobenega gamsa ni bilo, še letal ni bilo slišati, le pod Vršakom sem zagledal nekaj podobnega lisici.
Prehod iz severnega prehoda v konto (med Vršakom in Zadnjim Voglom, približno 2171 m) na Vrata je le deloma kopen. Na Zadnji Vogel sem se povzpel po snežišču na severni strani, za dostop na predvrh je potrebno kakšnih 50m poplezati. Tam sem naletel na zanimivo in precej skrito manjše okno, podobno Sodu brez dna v Turski gori. Z vrha Vogla se lepo vidi prehod, po katerem se iz sosednjega Vršaka 2431m da priti v Globoko konto.
Od severnega predvrha do Zadnjega Vogla je le nekaj minut. Hoja čez Srednji in Prvi Vogel je nadaljevanje estetske pravljica, ki se je začela v Globoki konti. Le pri sestopu s Prvega Vogla na sedlo med njim in Slatno je potrebno biti pazljiv, saj je strmina precejšnja, potka pa ne preveč uhojena. Na sedlu se levo v dolino Razor odcepi nemarkirana pot, a je v celoti pod strmim snegom. Slatna in Kreda sta pravi oddih za oči. Živo zelena barva travnikov na vrhovih bi bila ravno primeren zaključek pravljice, če bi našel pot, ki med ruševjem vodi naravnost na Dedno polje. Pa sem našel samo možica. Zato sem sestopil nazaj na sedlo in nadaljeval po jasno sledljivi poti pod jugozahodnimi pobočji Slatne.
Dereze sem si, predvsem zaradi nepredvidljivosti snega, nadel pri prehodu iz spodnjega v zgornji del Globoke konte in zadnje metre pred severnim predvrhom Zadnjega Vogla. Cel ljubi dan nisem srečal nikogar, le iz smeri Prehodalcev se je za trenutek slišalo glasno govorjenje. Svizci in gamsi so pa tako ali tako žvižgali vsak po svoje.