Malo so me skrbeli plazovi, pa sem si rekel, gremo pogledat, pa bomo videli. Ob 6:20 v Krmi samo en avto. Gaz je bila do malo pod pastirsko kočo, kjer je zavila v desno (nekam proti Staniču????), nato pa sem bil do polovice poti do vrha Ulc prepuščen sam sebi oz. pomoči človekove najboljše prijateljice. Udiralo se je pošteno, tudi do riti. Nato pa je prišla pomoč v obliki planinskega prijatelja, ki je prevzel večino gaženja naprej do Kredarice. Šla sva precej pod Ržjo, nad grapo nisva bila preveč navdušena, ker bi morala preveč gaziti. Raje sva se držala spihanih reber, ki mestoma še gledajo ven. Edino prečka v levo proti letni poti je bila malce adrenalinska - kaj pa če se kaj spelje?. Pa se ni. Sneg je v glavnem mehak, malo me je čudilo, da ga veter ni zbil v bolj trdo kložo. Vršna strmina proti Kredarici je skoraj povsem spihana, snega je bolj za vzorec, precej je tam še starega poledenela. Danes smo prišli do Kredarice samo štirje, da o psu niti ne govorimo (kakšne pol ure za nama sta se po najini gazi "prišlepala" še dva). Razgledi pa so bili celo pot prav enkratni, takega čistega ozračja in tako belega snega ne doživiš vsak dan. Pod Vrhom snežne konte sva opazila svež skalni podor pod vrhom Kredarice ali Rži (naj presodijo poznavalci iz slike), vsekakor ne bi hotel biti tam, ko se je stvar podrla.