Tudi midva sva včeraj opravila vzpon iz pl. Kuhinje na vrh Krna. Pihal je SV veter, ki je bil močan predvsem spodaj, pri Gomiščkovem zavetišču je bilo ob najinem prihodu mirno ravno tako večji del tudi na vrhu, kjer je kasneje rahlo vleklo (ura okoli 13.30) a ne tako kot tistim, ki so bili pred nama nekaj ur prej. Snega res ni dosti, a po mulatieri se začne od napisa »smer S. Korena zelo zahtevna«. Zaradi hladnejše noči in dneva se sneg ni udiral in je prav lepo nosil mojo težo. Gor in dol je šlo brez zimske dodatne opreme, a če se bodo razmere spremenile, bo prišla prav tudi že pod kočo (cca 500 m dolžine in seveda do vrha). Severna stran Krna proti Krnskem jezeru in proti Botognici je snega bistveno več in je prava snežna idila. Krnsko jezero je še vedno pod ledom. Pogledi proti Triglavu, Mangartu, Kaninskemu pogorju in Rodici čudoviti, proti J in JZ bolj slabi. Na vrhu in pri zavetišču sva se zadrževala in predajala sončnim žarkom kar 1,5 ure. Spust je minil, kot bi trenil.