Lanževica

Glede na letošnjo slabo zimo in komentarje na forumu, da so Debela peč ipd lažji vrhovi dostopni brez zimske opreme, sem mislila, če je podobno z Lanževico. Mogoče kak predlog za kak drug hrib? Želela bi si sneg in lep razgled, dostop pa brez cepina in derez. Hvala

V nedeljo se na Lanževico brez prave zimske opreme ni dalo. Pod Bogatinskim sedlom je bila trda ledena podlaga.

Lepena-Krnsko jezero-Lanževica, dobre razmere za pešake, vetra skoraj nič. Zimsko opremo pa nisem nikjer uporabil. Krasen dan

Lepo Matej,mi pa v soboto iz Savice.Zimska oprema je ostala v oziroma na nahrbtniku,lep da le na vrhu nas je zajela megla,tako da brez razgledov...

Vsaj enkrat letno greva na zimsko Lanževico, skoraj nikoli v enakih razmerah. Tokrat sva imela precej mešano, večkrat neugodno snežno podlago, zato nama tudi s krplji ni šlo prav hitro. Za orto pešake je bilo vse skupaj še napornejše.

Do koče pod Bogatinom je gaz dobra in utrjena, naprej po dolini Gracije proti Bogatinskem sedlu pa ne. Grebenski dostop na Lanževico je deloma trd, deloma omehčan. Paziti je potrebno na luknje pod snegom, ki jih je včasih težko opaziti. Sestop na Lepo Komno in nadaljevanje proti planini na Kraju pa je pravljica zase .

Nagrada za vse skupaj je bil super ambient, čudovito vreme in zadovoljstvo z doseženim . Obe koči sta zaprti, parkirnine še ne pobirajo.

To nedeljo sva jo s kolegom mahnila na Lanževico in ujela res krasen jesenski dan s čudovitimi razgledi na megleno ter Jadransko morje in Dolomite v daljavi - vsaj mislim da je gre za Dolomite.
Lahko koga, ki se bolj spozna, prosim, da napiše , kateri vrhovi se vidijo v daljavi ?

Več slikic je tule : https://tjagor.blogspot.com/2021/10/lanzevica.html

Super razgledi.
Civetta, Pelmo, Antelao - slika 7

Tudi na osmi sliki so Dolomiti. Temni zob levo od sredine je Monte Durano in desno od njega široka Cima dai preti-to so t.i. Furlanski Dolomiti. Desno od teh pa je široka že pobeljena Civetta, desno od nje nezgrešljivi Monte Pelmo in skrajno desno piramidasti Antelao.

V soboto od Savice na Lanževico. Čeprav ima vrh več pozornosti v zimskem času, je tudi jesenska pot nanj izredno lepa.
Ob 7.30 pri Savici kar nekaj avtomobilov. Po pol ure hoje že nad oblačnim pokrovom, ki je kar dolgo vztrajal nad jezerom. Nebo čudovito modro, občasno veter, ki se je krepil proti vrhu, nekaj več srečevanja na poti šele ob povratku pod domom na Komni.
Od koče pod Bogatinom po Lepi Komni do vrha, nato krožno preko Bogatinskega sedla po dolini Gracija do doma na Komni in do izhodišča.
Tudi na Komni zlatijo macesni, nekateri se že osipajo. Največ jih je okrog doma, na Lepi Komni so le posamezni, ki kot antene kukajo iz gostega zelenega rušja.
Lanževica je čudovit razglednik. Kar ne veš, kam bi se postavil, ker je v vse smeri ozadje prečudovito. Videlo se je zelo daleč.
Pot je ves čas markirana, čez Lepo Komno brez težav sledljiva.
Srečno in varno vsem.

Lanževica 24.11. Včerajšnji dan je bil jasen. Hladen. In nebo brez oblaka. Z Vrsnika sva pričela s hojo v jutru. Po poznani poti čez Oslovo škrbino. Nameravala sva po sledeh Rapalske meje od tam naprej. A se nisva odločila, ker je bil viden sneg ponekod in nisva vedela kako zgleda. Sva se spustila nekoliko nižje in izpustila dolgo pot čez Lepo Komno ter prišla na potko , ki gre na Lanževico. Na vrhu še nekaj pohodnic. Za sestop sva se odločila po brezpotju , kjer prideš pod Kaluder in naprej mimo lovske koče in opuščene planine zopet na pot , ki gre na izhodišče. Z vrha je bilo v pomoč nekaj možicev. Potem pa ničesar več. Treba se je spustit pod Kaluder in potem poiskat komaj sledljivo stezico in se izogibat ruševju. Ogledala sva si pot , kjer sta šla nedolgo nazaj na Kaluder Marijan in Renato. Kar zahteven pristop je s te strani. Na izhodišče sva prišla se v svetlem. Zadovoljna oba. Kot pravi SOKRAT Zadovoljstvo je naravno bogastvo. Razkošje je umetna revščina. Kdo bi vedel?

Iz Lepene po skoraj poledeneli poti do Krnskega jezera.Tukaj že prestopiva v skoraj ne zemaljsko kuliso ki me vedno v zimskem času dobesedno fascinira.Del poti od Krnskega jezera proti Bogatinskem sedlu me spominja na vesolje,in tisti ki bi radi videli vesolje in drugo dimenzijo od blizu naj se odpravijo na to pot.Hodila sva po snežnih griči se utapljala v lepem vremenu in snežni idili vse do vrha.Na vrhu naju pričaka kar mrzo in ne preveč močan veter,tako da na samem vrhu se nisva kaj predolgo zadržala.Zgornji del vzpona in sestopa opraviva kar po svoje tako da nisva šla na Bogatinsko sedlo ,pač sva naredila po svoje."""
Ko začutiš veličino rojstva,v sončnem dnevu na snežni idili,tišino v vetru varno stoječ nad prepadom.sprejetost v samoti,,čutiš rojstvo,,in si srečen da si TU in ZDAJ ..enostavno Živiš za Danes.in MI2 ravno to počneva ,,,za danes,,,jutri je že neznanka,včeraj je že zgodovina ,,danes sva tukaj v raju,,Uživajte.

Lepo opisano doživetje, kot vedno. Še lepše fotografije. Srečno še naprej obema...

legenda!!Ti že veš kako je tam gor na snežni idili,,hvala tudi vam srečno in varno.

Vsako zimo se odpraviva na Lanževico in vsakič je zgodba malo drugačna. Običajno delava krog preko Bogatinskega sedla na vrh in čez Lepo Komno nazaj, razmere pa so temu primerno precej nepredvidljive. Zato tovoriva goro opreme od krpelj, takih in drugačnih derez, ravno tako cepinov. Ampak se splača, Lepa Komna ni zaman dobila svoje ime .

Trenutno je pot od parkirišča pri slapu Savica pa vse do Bogatinskega sedla v odličnem stanju. Do sedla sva uporabljala male derezice, krplje sploh niso prišle v poštev. V nadaljevanju od sedla do Lanževice je sneg večinoma zbit, zato sva tam uporabila prave dereze.

Sestop z Lanževice na Lepo Komno je bil mešanica vse sorte snega. Za krplje je bilo pretrdo, za dereze ravno prav. Te so se ponekod komaj kaj vdrle v podlago, le nekaj stran pa sva gazila do kolen. Tudi ledena skorja naju je večkrat presenetila in luknjala sva jo kot za stavo. Bilo je naporno, a vseeno čudovito . Baterije sva napolnila v skoraj praznem Domu na Komni in se že v globoki senci spustila v dolino.

Na parkirišču pri Savici navsezgodaj zjutraj zahtevajo 10 € in to že sedaj v začetku Februarja. Na uradni strani *promet.bohinj.si* so podatki v času tega zapisa precej drugačni. Očitno nekdo na občini ni opravil svojega dela, ali pa so lastniki parkirišča bolj zagnane sorte.

Čudovito! Kar se tiče parkirnin, gre pa tole res čez vse meje. Kako je pa sedaj to, ker račun ni več potreben? Saj so to naši vrli politiki sprejeli.

@bagi, zanimive palice z nastavkom kot pri cepinu. Se ta nastavek samo namontira na palico, ali so to posebne palice?

lubadar,
tole je nekaj takega, kar te zanima:
https://www.extremevital.com/sl/smuci/smucarske-palica-black-diamond-whippet-p-29943.html

@lubadar ... Turbo je kar prav zadel, palice so Black Diamond Whippet. So namenske s hibridnim cepinom, namenjene za *relativno* nezahtevne zimske dostope. Klino se po potrebi lahko enostavno odstrani in palice postanejo običajne pohodne. Pri prejšnjem modelu klina ni bila odstranljiva.

Še najine izkušnje ... uporabljava jih že dve leti in so zagotovo ena boljših investicij. Klasičnega cepina ne vzameva v roke na vsakem kuclju in verjamem da še marsikdo ne. Običajne pohodne palice so namreč veliko bolj udobne za hojo. Je pa pozimi velikokrat prisoten občutek lažne varnosti, saj tudi s kuclja v primeru zdrsu lahko daleč letiš in to brez možnosti ustavljanja. To slabost klasičnih pohodnih palic odpravljajo Black Diamond Whippet in zato sva jih tudi kupila. Marsikje so nama že prišle prav in lahko jih samo pohvalim.

Vseskakor pa niso primerne za strme in izpostavljene terene, kjer je uporaba klasičnega cepina več kot priporočljiva. Ravno tako se z njimi ne da zasajati kline v pretrde podlage, ker so enostavno prelahke. Tudi tam ne, kjer je potreba po zabijanju ratišča v podlago. Običajno je to itak na mestih, kjer uporabo teh palic zdrava pamet odsvetuje .

@turbo in @bagi, hvala za odgovore.