Kakor kaže, bo to moj zadnji dedec, na katerega sem zlezla letos. Kamniškega sem obiskala, Kranjskemu sem danes pomahala, tisti brez dodatka pod Mokrico pa še ni v planu. Kar štirje dedci (morda še kakšen?) se skrivajo nad Kamniško Bistrico in če bi Kugy več hodil po Kamniških in manj Po Julijskig Alpah, bi o današnji poti imeli en prelep zapis, tak, romantičen za zimske dni. Že kot "začetnici" v gorah so se mi oči ustavljale pri opisih Gamsovega skreta, Žmavčarjev, Šraj peska in Najanr štanta. Imena, ki kar vabijo, pa ti potem hitro povedo, da za vsakega pa ni. No, Šraj pesek in Skok v povezavui Lučkim dedcem sta vabila že dolgo, danes pa je misel dobila smisel (sposojeno
)in je bilo treba poslušat. Parkiram na izhodišču za Presedljaj. Po markirani poti približno pol urce, zdaj je tu v celoti gozdna cesta, do oscepa za slap Orglice. Smerokaza za Orglice ni, so pa rdeče tablice za Presedljaj in Ojstrico, ki kažejo v nasprotno smer. Po dobro uhojeni potki do struge, nad katero je slap. Tik pred strugo po dobro vidni potki navzgor, pa po 50 metrih (navadnih, ne višinskih) levo čez strugo v breg (možic). Tu je potka malce manj vidna a dobro sledljiva, vije se strmo v breg, kjer se po kakšnih desetih minutah strmine začen skoraj široka lovska pot. Treba ji je slediti v levo, kjer preči grapo in se po levi strani (gledano navzgor) nekaj časa lepo vzpenja, potem preči grapo na desno in spet gledano navzgor, grizemo kolena. Nekaj minut po tem prečenju na desni vidimo velb. Potki sledimo do skoka, ki je zelo blizu velba na višini cca 1100 m. Tu kaj dosti opletati ni. Šla sem gor več ali manj po sredini, klini, kakršni koli so že (res bolj nekaj od) so vseeno edino, za kar se z nohtki lahko primeš, skok je dvojka, če ne več, in klini za abzajl niso tam zastonj. Ima pa skok dobro lastnost: na vsake nekaj metrov je polička, torej ne padeš čisto dol, ko si na vrhu
. No, ni se za hecat, danes jebil sicer skoraj suh, v mokrem mora bit pa fuj in fej. Od skoka naprej po levi strani grape, lepo vidna potka nas v kolenogrizu pripelje pod stene. Kje se pridruži pot iz Najnar štanta nisem videla, le en možic bi lahko malo kazal na to. Potem spet v levo, po melišči navzgor, ves čas ob ostenjih, še krajši skalnati skok nas čaka (mogoče enka), potem pa smo že skoraj na prevalu. Dol so Petkove njive, mi pa kar v desno spet pod ostenja, ujamemo potko, na Durce (preval) pa v levo na vrh. Da so razgledi izjemni, sem morala verjet na besedo, ker jih ni bilo (megla). Dol pa po potki, ki vodi takoj z vrha, priporočam le, da se je držite v desno, ker je mene malo zavedlo v levo, pa sem potem skoraj plezala na Korošico. No nisem, ker sem šla nazaj, po desni, lepo omožičeno, pridruži se markirani poti iz Korošice na Presedljaj. Markirana pot bi rabila mor+torko ali dve, je zelo zarasla, včasih kar misliš, da si spet nekej na svojem. Sorry, se ni dal na krajš. Ocena? Presenetila me je enostavna orientacija (v dvomu sem šla vedno levo) pa teža skoka (je bil težji, kot sem mislila). No, pa se zgliha.
