Je treba tudi na "naše" gore malo pogledat. Zapeljem se na Vršič, ne ravno zgodaj, z upanjem, da je že kdo pred mano in je gaz narejena. In res dva, sta že gor pod Grebencem, eden še raziskuje kje bi bilo najbolje za gor. Ko mu povem, da bom šel kar direktno gor po plazu (melišču), se hitro pripravi in si oprta še desko. Sprva mi gre kar lepo, snega po "melišču" je malo, potem pa zmeraj več. Počasi meljem gor proti, mladenič z desko pa zadaj. Ko pridem do sledi predhodnikov, vidim, da sta hodila s smučmi, "pametno", lukenj nočem delati, zato grem večinoma na "celo". Nad Grebencem je nekoliko bolje, vsaj predira se ne toliko, še višje pa itak nobenega problema, saj je ob grebenu navzgor precej spihano. Nekje na sredini "mojstrove plošče" srečam "smučarja", pravita, da občasno malo robota. Grem na vrh, kjer pa od severa kar mrzlo vleče, zato sestopim nižje do skal, kjer pomalicam, po radio zvezi pokličem še Milanu na Kredarco, nato pa nazaj dol. Mladenič z desko je zgleda obrnil že pod Grebencem. Za peš je Mojstrovka kar dobra, za smučat pa le za tiste, ki se jim ne smilijo smučke.