Malo in Veliko Špičje

Odlično!

Hvala, Primož!

Hvala tebi za objavo
Ravno pred nekaj dnevi sem razmišljal o Špičju, saj me tu že dolgo ni bilo. Pa sem potem zagledal tvojo objavo in se na hitro odločil, da letos pridem sem, če bo vse prav

Me veseli. Če z mojo objavo navdušim enega, je moj cilj že dosežen
Ne dvomim, da boš "potegnil" še do Velikega Špičja

Ma ja, kot je meni rado v navadi bom verjetno obral vse kuclje tam okoli bomo videli, kako bo takrat.

Jutro, ko sem se napotila iz Trente skozi Trebiški dol, je bilo zaspano, čeravno sem stopala urno in z ušesi 'na pozor' v upanju, da se ne bo prikazal kak kosmatinec. V nadaljevanju od sedla Čez dol sem pozabila na svojo zajčevsko naturo, saj so se vedno bližje postavljali pokonci hribi, ki sem jih nameravala obiskati. Tako sem se najprej povzpela na Zadnjo Lopo, nato so ji sledili Malo Špičje, Goriški rob, Veliko Špičje in vse neimenovane vzpetine vmes. Sestopila sem v smeri 7J, a se na višini cca. 2030m napotila brezpotno v levo na Veliki Grad in nadaljevala po škrapljastem in raztreskanem svetu v iskanju lepih oz. meni všečnih prehodov nad Ledvičko. Ko sem vnovič stopila na markirano pot, sem po njej prav lenobno nadaljevala do koče na Prehodavcih in se spustila skozi Zadnjiški dol do jutranjega izhodišča.

Odlično! Čestitke za čudovito, a dolgo turo.
Tudi jaz včasih v tistih krajih pomislim na kosmatince.

Ehhh, Palčica, kaj naj rečem... lepo in zavidam...

Hvala.

boštjanko, 'krivec' za realizacijo tega visokogorskega sprehoda je bila tvoja objava.

j., pokukaj na zemljevid še JZ od V. Grada. Kuclji se zdijo zelo primerni za raziskovanje, a morda na kak hladnejši dan.

Lepo slišat, palček plezalček

Ker imam v planu ujeti vzhod sonca na Špičju me zanima, ali je voda pri Koči pri Triglavskih jezerih zunaj vedno dostopna? (nahrbtnik bi v tem primeru čez Komarčo tehtal nekaj kg manj )

Klemen24--Vedno, ko sem bil gor, jo je bilo mogoče natankati.

Lan začetek novembra ne. Pomoj je pipa odprta, dokler koča obratuje pol pa ne.

Zdj nebi smelo bit problema.

Še vedn lahk kupiš 8,5 mg tablete za dezinfekcijo vode v vsaki Sanolabor trgovini.

https://www.sanolabor.si/artikel/aquatabs-tablete-za-dezinfekcijo-vode-85mg

Lp,

29.6. iz Trente na Zadnjo Lopo in Malo Špičje.

Čudovit dan nad dolino Sedmerih jezer, na zame enem najlepših pogorij.
Pot brez posebnosti, snega le nekaj malega ob poti na Prehodavce - ravno za osvežitev. Tudi na nadaljevanju poti na Veliko Špičje po poročanju dveh pohodnikov ni več snega. Je pa še vedno nekaj snežišč proti Zelnaricam.
Kar nekaj pohodnikov srečal na Špičju. Še več sem jih srečeval ob povratku v Trento. Prijazna punca mi je razložila, da imajo
praznovanje 70 - letnice koče na Prehodavcih...

Do Velikega Grada je kaj težjega poplezavanja ali gre ok? Šel bi pa iz smeri Komarče.

Pred leti šel dol iz Špičja še na Grad. Ne, nič ni zahtevnega, samo prehode med rušjem in težjimi deli je za poiskat.

Je pa iz Gradu čudovit razgled na Ledvičko

In je bil res lep razgled na Ledvičko kljub spremenljivemu vremenu v soboto. Opravil pot od Savice proti Koči na Triglavskih jezerih in po poti Stanka Kosa na Veliko Špičje, vmes še skok na Veliki Grad. Nadaljevanje do Goriškega Roba, Malega Špičja, Zadnje Lope do Prehodavcev in še skok na Vodnikov Vršac. Po Dolini jezer nato nazaj do Savice. Spremenljivo vreme celo pot, megla, veter, tudi malce sonca. Vse poti normalno prehodne. Več ali manj povsod sami tujci. Precej pijančevanja pri Koči na Triglavskih jezerih. Pri povratki čez Komarčo ob že pozni uri, skoraj 7 zvečer še kar precej Čehov šlo gor v nasprotni smeri. Vsi brez izjeme v lahkih fitnes copatih, nekateri celo brez ruzaka, zadihani, izmučeni že tu na startu. Upam, da se je vse lepo končalo za njih. Prilagam še nekaj slik.

Čestitke za epsko turo. Če bi bili še razgledi lepši, bi bilo kar preveč lepot za en dan.

Hvala, res lepi konci

29.6. iz Trente na Zadnjo Lopo, Malo Špičje, Goriški rob, Veliko Špičje in prek doline Sedmerih jezer na Prehodavce in nazaj v Trento.

Že nekaj časa je v meni zorela ideja o krožni turi čez čudoviti greben Lepega Špičja.
Pot brez posebnosti, na grebenski poti srečal vsega 3 planinke. Temperature v višavah prav prijetne, le sonce je neusmiljeno žgalo.
Spust do doline Sedmerih jezer se je kar vlekel, a je bil vreden truda. O lepotah jezer je škoda izgubljati besede. So me pa presenetili gamsi in svizci ob poti. Prav nič niso bili prestrašeni srečanj in so se celo pustili fotografirati.
Na Prehodavce in do koče sem prišel že "na hlapih", saj mi je pijača pošla že pod Zelenim jezerom. Ni treba povdarjati, kako je steklo pivo, o katerem sem sanjal že cel popoldan...
V dolino sem prišel že v temi, a poln nepozabnih vtisov.
Skupaj se je nabralo skoraj 2300 višinskih metrov in slabih 35 km.