Montaž

Zanima me ali je pot na Montaž težja oziroma zahtevnejša kot Tominškova pot na Triglav.Kako se z varovanjem.Ali obstaja več poti.Ali je prepadna.LP

Najlažja pot je verjetno čez Pipanovo lestev:
http://www.hribi.net/pot.asp?gorovjeid=1&id=629&potid=1128

Z Janezom sva se včeraj odpravila na Montaž. Glede na to, da sva bila prvič na tistem koncu, sem s sabo vzel tudi kopijo opisa poti, ki sem jo dobil na teh straneh. Sva pa s sabo imela starejše karte zahodnih Jullijcev, kar pa je izpadlo super. Tako sva jo namesto ostro levo pri koči na planini Pecol mahnila direktno naprej in potem ugotavljala, da greva očitno najprej na Špik Hude police. Pod vrhom sva opazila tudi pot, ki pelje na ferato Leva, na katero sva se potem z vrha tudi vrnila.Spremljalo naju je stalno žvižganje svizcev in pa seveda kozorogi. Tako blizu jih še nisem videl. Ferata Leva je lepo zavarovana, varovala delujeja nova in je res zadovoljila najine potrebe po tem, da se gre po bolj izpostavljenih poteh. Ven sva prišla na Via normalle, nekoliko pod Pipanovo lestvijo. Škoda, ker se je na vrhu prav takrat obesil oblak, tako da je bil pogled na okoliške vrhove omejen. Nazaj pa sva se odpravila proti bivaku Suringar. Pot je izpostavljena, brez varoval, tako da jo bova naslednjič naredila v obratni smeri. Izkušnja več. Pod steno sva še oddirkala po melišču navzdol in se pozneje ustavila na koči na planini na ,, italijanskem ekspresu,,. Fantastičen dan in še lepša tura.

Sigurno je najlažja po Pipanovi lestvi. Mimo bivaka je plezalna brez varoval, tretji pristop pa je po ferati Leva, ki je dobro zavarovana ampak je kar prepadna.

Ali morda kdo ve kako je z via Amalijo na Montaž?Ali so varovala v redu?

Zanima me, če morda kdo ve, kakšemu namenu je služila tista ruda tik pod vrhom Montaža. Vidimo je ob poti čezu Pipanovo lestev, ko pridemo na greben in se obrnemo levo proti samemu vrhu Montaža. Videti je tudi nekaj betona in razpadajočega lesa...Hvala za odgovor.

Sicer pa zelo lepa tura. Priporočljiv je krog mimo bivaku Suringar gor (slabo varovano "s prvinskim vonjem po J. Kugy-ju") in čez Pipanovo lestev dol).

Najprej glede tiste rude. To je seveda premog, ki je služil italijanskim alpinom, ko so bivali na visokogorski opazovalnici. V vseh teh letih je seveda že povsem okamenel. Beton in tramovi so ostanki opazovalnice. nekaj podobnega so imeli tudi avstrijci na Višu.
Od bivaka Surnigar vodi plezalna pot skozi Findengeov ozebnik in seveda nikoli ni bila zavarovana in upam, da taka tudi ostane. Jeklenice so na Visoki polici v povezavi z Via Amalio, ki pride iz Zajzere gor.

Hvala za pojasnilo glede rude. Glede poti skozi Findengeov ozebnik pa tudi meni ustreza, da ni navrtana s klini in prepredena z jeklenicami, bi pa morda bilo na mestu, da je pred vstopom na to pot opozorilo (tabla) v italijanskem in tudi v slovenskem jeziku, da je to zelo zahtevna pot. Pogosto namreč prihaja planinci na Montaž od zelo daleč in vidijo na zemljevidu le krožno možnost osvojitve Montaža, nič pa ne piše o nevarnosti le-te. Seveda tudi še zdaleč vsi ne berejo internetnih sporočil. Da se torej razumemo, prav bi bilo, da bi bilo to na samem vstopu omenjeno. Pošteno je, da ima vsak (prvo)pristopnik jasno na izbiro, katero pot bo izbral, seveda svojim sposobnostim in hkrati tudi svoji andrenalinski že(l)ji primerno.
Pa srečno!

Malenkost. Glede opozorilnih tabel pa, seveda bi bile dobrodošle, ampak poti je enostavno preveč in bilo nameščeanje tabel nesmiselno. Ponekod se potrudujo in imajo nameščene table na vstopih, gre predvsem za ferrate,da je potreben samovaravalni komplet in čelada. Sicer pa v pripravo na turo spada tudi temeljita seznanitev s potjo. če se dobro seznanimo, nas ne more nič presenetiti. Zelo malo je poti, ki so opisane na internetu, obstajajo številni resnično dobri vodniki in pa seveda planinske karte. Italijanske Tabacco so zelo dobre in se lahko že po karti oceni za kakšno pot gre, rdeče črtice je normalna pot-steza, križci označujejo zavarovane poti, pikčasta pot in zraven narisan alpinist je jasen znak, da je to plezalna pot oz. smer vzpona. Že v pripravi na turo si običajno določimo smer vzpona in sestopa, gor po težji, dol po lažji, če je pot samo ena, nam pač ne preostane drugega, kot, da po isti sestopimo.

morda kdo ve, kakšne so razmere na Montažu??me zanima, v nedeljo bi šel iz planine Pecol...hvala za info.lp!Gašper

Kakšna malenkost snega bi znala biti v Findenegovem ozebniku, sicer pa je vse kopno do vrha, če greš po Pipanovi, ni problema.

Ja, mislil sem na Pipanovo lestev.Hvala za info!lp!Gašper

gasper javi kako je bilo. nameravam na montaz naslednji vikend. hvala in živeli!

V torek je bilo na sosednjem špiku malo snega le zadnjih 50 metrov (višinskih).No Montaž je 300 m višji.

Takole, danes sem bil na Montažu, vreme je bilo na vrhu jasno, spodaj pa oblačno in megleno.Lepo se je videl tudi Grossglockner...Štartal sem na planini Pecol, šel na sedlu desno, čez Pipanovo lestev na vrh, vrnil sem se po isti poti.Varovala so brezhibna.Je pa res ogromno gamsov, kozorogov in svizcev.Tudi jaz sem na začetku zašel in šel od koče Brazza naravnost(Špik hude police), vendar sem se kar kmalu obrnil, ko sem videl da gre pot preveč desno.Skratka, lepo preživet gorniški dan!lep pozdrav!Gašper

Kralja Zahodnih Julijcev je vedno lepo obiskati. Tokrat se mi je na poti pridružila Maja, ker poznam njene izkušnje, ni bilo nobene dileme, da se ne bi na vrh povzpela po Findeneggovem ozebniku. Cvetoče in dehteče travnate poljane planine Pecol sva hitro predelala. Na Škrbini Vrh Strmali sva zavila v levo na Veliko polico. Do bivaka Adriano Suringar je bilo potrebno prečiti dvoje snežišč, v bistvu sva jih obplezala, posebne nevarnosti ni. Seveda sva odšla do bivaka, toliko, da sva pogledala v globočine Dunje, se vpisala, zatem pa odšla nazaj in zavila v levo proti Findeneggovem ozebniku. Lahkotno začetno plezanje so spremljale koze z mladički, potem pa skozi senčnat žleb in na greben od koder se je odprl pogled vse do Visokih Tur. Sledilo je še nekaj lažjega plezanja po vršnem grebenu in že sva zvonila na vrhu. Seveda sva se gor kar lep čas zadržala, zatem pa sestopila po običajni poti in preko Pipanove lestve dol naravnost v robne zevi snežišč nad melišči. Sestop do spodnjega melišča ni kaj posebnega, po melišču sva si precej skrajšala pot, zatem spet preko travnatih planjav do koče Brazza, kjer se hladnemu Gäserju seveda nisva mogla upreti, pa tudi ne planini, kjer prodajajo znameniti Montasio. Kot vedno, lep vzpon, nekaj meglic, ni preveč motilo, sicer pa še prevroče.

Včeraj opravil enako turo, dopoldan so še bili lepi razgledi, potem pa so se že začeli nabirati oblaki okrog vrhov.
Kaj pa porečete na zadnjo sliko - na koči Brazza? Boljše Geser kot 3 eure!
Lep pozdrav

Saj v Slovenscini gre se kar, Italijansko pise kar da placas 3 eure za sam prostor, ce mas svojo malico, ce rabis samo za sedet. . . Je skoro boljse se delat slovenca, tko mas vsaj pijaco za tiste 3 eure.

No pivo je sicer nekoliko dražje od 3€, ampak, ko prideš z Montaža vedno paše posedet na tisti razgledi terasi in ga srkniti, saj je vedno zaslužen.

V četrtek sem šel iz Planine Zajzera mimo bivaka Stuparich ter po poti Via Amalia do bivaka Suringar. Malo pred bivakom je bilo snežišče, ki pa se ga je dalo obiti.
Od bivaka sem nadaljeval čez Findeneggov ozebnik do vrha.
Z vrha sem se nato spustil po Pipanovi lestvi ter šel še na Vrh Brda (2661m).
Nadaljeval sem po poti Leva do Špika Hude police ter še naprej preko Špika nad Nosom ter Špika nad Špranjo vse do Škrbine prednje Špranje od koder sem se nato spustil nazaj do izhodišča na planini Zajzera.
Varovala na celotni poti so bila v redu.
LP Rok