Danes se s kolegom kljub ne najboljši vremenski napovedi odpraviva na Montaž. S Pecola greva razmeroma pozno, ker pa je tura kratka nama to ne povzroča preglavic. Hodiva preko zelenih planjav kjer se pasejo krave, ki dajejo produkt za znameniti sir Montasio, ki pa ga menda po že stoletja znani recepturi delajo pregovorno zviti Italijani kjerkoli in ne le pod Montažem. Ko prideva na sedlo Vrh Strmali sledi kratek počitek. Proti zahodu in nad Clapadorio je vse več jasnine. Ko sva na Veliki polici sonce že skoraj preveč greje. Pri bivaku Adriano Suringar je drugi postanek, potem pa nekaj korakov nazaj in v Findeggov ozebnik. Končno se začneva malo razgibavati. Plezanje v žlebu nama je zaenkrat še v užitek, z leti pa bo to postal že pravi podvig. Kmalu sva na grebenu in seveda tudi na vrhu. Razgled je kot vedno krasen, le da tokrat v gosto meglo. Skoraj brez postanka sva že v sestopu. Tu in tam se skozi meglene zavese odgrne pogled na Zajzero eno najlepših alpskih dolin. Sestopiva po Pipanovi lojtri in tu prvič srečava ljudi, dejansko samo en avstrijski par. Ob opiranju na gosto meglo sestopiva do dolgih melišč, ki so še kako pripravna za hitrejši sestop. Seveda se ne moreva meriti z kozli, ki se pasejo v bližini, ampak počasi tudi midva prideva na spodnje travnike obširnih planjav Pecola in do koče Brazza, kjer brez Gässerja pač ne gre zaključiti takega lepega vzpona.