Kljub slabši vremenski napovedi smo v torek popoldan krenili iz vrat po Tominškovi.
Kmalu po začetku hoje so se uresničile napovedi in pričelo je deževati, ampak na presenečenje vseh nas, je po dobrih 5 minutah prenehalo in izza oblakov se je prikazalo sonce
.
Ker nas dež ni več priganjal smo lepo počasi nekaj po osmi uri zvečer prišli do Kradrice. Ljudi malo pa še teh nekaj je bila večina tujcev. Nekaj pred 6 uro zjutraj vstanemo in napolnimo želodčke, ter malo pred 7 začnemo z vzponom, sonček se je že kazal in vrh je bil lepo viden. Ampak žal višje kot smo šli višje se je vzpenjala tudi megla, ki ji nikakor nismo uspeli uiti. Ko prispemo na vrh, smo bili oviti v gosto meglo, hladen veter je nižal že tako nizko temperaturo, zato več kot pol ure nismo zdržali.
Trije so bili prvič na očaku, zato smo jih malo prebičali in po nekaj slikah odšli čez škrbino proti Planiki. Kakor hitro smo prišli do Planike in pogledali navzgor se je ponovno pokazalo sonce in Aljažev stolp se je kopal v sončnih žarkih. Kaj hočeš sreča je opoteča, po krajši malici jo mahnemo nazaj do Kredarice in čez prag v dolino. Izlet odličen in nepozaben, če pa bi bili deležni sončka še na vrhu pa bi bilo že kičasto
