Letošnji zimski pogoji niso bili najbolj ugodni za obisk visokih gora, ugodna vremenska napoved za nedeljo pa me je spravila od doma. Psihično pripravljen, da bom moral pešačiti že od Kurje vasi, sem v polsvitu korajžno nabiral kilometre v Krmi. Mraza ni bilo, sneg ne premehak, dereze si nadenem šele pod Kalvarijo, tako sem lahko udaril direttisimo in nisem obiral vseh ovinkov. V Domu večinoma makaronarji, Slovencev le peščica. Pomalicam in se odpravim proti Malemu Triglavu, vendar je že na sedlu tako vleklo in prenašalo sneg, da je bil nadaljni vzpon vprašliv. Naprej me je gnalo spoznanje, da po grebenu in na vrhu Triglava ne piha, kar se je pozneje izkazalo, da je res tako. Na vrhu sem ostal kakšnih 20 min.,da sem pospremil tri pogumne smučarje, ki so se spustili v prazno.
Lep zaključek izleta mi je pokvaril sneg, ki se mi je pri sestopu med podrtim drevjem udrl pod levo nogo in sem naredil ¨špago¨, kar moj emšo ni prenesel brez posledic, tako, da sem počaaasi pripujsal do avta.