Pričnem šele okoli 8.00 ure po kopni mulatjeri skoraj do križišča za Luknjo. Pod Skokom je bil plaz, prehod pa ni težaven, že nekoliko višje to je nad Skokom prečim grapo v levo in pridem na "plaz". Kmalu je pred mano prvi skalnat skok, ki ga obplezam po desni, zatem sledijo dolga zasnežena pobočja, ponekod je bilo splaženo, zato je hoja dokaj udobna. Direktni prehod še vedno ni zasnežen, zato splezam po kratki grapci v levo, potem še malo navzgor in sledi prečnica v desno, po kateri pridem v konto pod Morbegno. Mimo Vrha Zelenic grem do B.Z.T.P. gospodarja bivaka spet ni doma. Pri klopci malo popijem, potem pa naprej proti vrhu. Melišča pod Triglavom so bolj ali manj kopna, prav tako prečnica v steni, v grapi sneg, potem pa do vrha sicer nekaj snega, ki je bil kar precej ojužen.
Na vrhu se srečam s skupino Portugalcev, katere poučim kako poteka krst prvopristopnikov, ki ga hitro osvojijo. Jaz pa nazaj dol, tokrat proti Doliču, vendar po zimskih prehodih, ker je mulatjera neprehodna.
Z Doliča direktno dol v konto, pa spet prečno v desno na zimski prehod, ki me pripelje na mulatjero v bližini odcepa za Komar, po katerem tudi dejansko sestopim, saj "pod steno" sedaj ni prehodno.
Sam vzpon mi ni delal težav saj dobro poznam vse prehode, bolj zimsko je bilo le do Morbegne. Veliko težavnejši je bil sestop, še posebej del od Doliča do odcepa za Komar, zato morebitnim ponavljalcem, ki dobro ne poznajo območja povsem odsvetujem to pot v zimskih razmerah.