Pozdrav vsem gornikom. Zadnje čase opažam, da se pojavljajo različna imenovanja podorčij v naših gorah, tudi vrhovi se med sabo različno poimenujejo. Zakaj je temu tako, naj vsak sam pri sebi razmisli. Po moje pa temu botruje nezadostna inofrmiranost, preden se odpravimo v hribe. Žal je to že stalnica pri nas; kar tako, na hitro. Dober primer je ena najzanimivejših ledeniških krnic, ki se v stopnjah spušča od zahoda proti vzhodu, vse do Logarske doline. To krnco poznamo pod imenom Okrešelj. Nastopijo pa težave, ko gorniki opisujejo svoja potepanja po tem delu gorstva. Namreč, Okrešelj sestavljajo tri bolj in manj izrazite ledeniške krnice.
Prva, najviše ležeča je ugnezdena pod Savinjskim sedlom in se imenuje Mrzli dol.
Druga, v katero padajo strme stene Štajerske Rinek z ene in mogočno ostenje Mrzle gore z druge strani, je Zgornji Okrešelj.
Med zgoraj omenjenima krnicama je krajši lahek skalni skok, ki se imenuje Prag.
Sledi manjša lenobno ležeča poraščna vzpetina, ki ji pravimo Zaspani hrib, pod katerim se ena pot odcepi v Turski žleb.
Takoj za njim, navzdol grede, pa se širi že bolj ravna in tudi delno z gozdom porasla krnica Okrešelj. Ta je tudi največja.
In dolinski zatrep, ki se konča, ali pa začne, če hočete, imenujemo Kot - to je pravzaprav konec Logarske doline. In za lažjo predstavo prilagam zemlejvid omenjenih krnic (slika 1).
Enako je z vrhovi nad Okrešljem, kjer prihaja do zamenjav poimenovanja Rink. Za orientacijo prilagam fotografijo (slika 2).
Nadvse dobrošoli bi bilo, ko bi se gorniki pri opisu svojih poti držali že od nekdaj zanih in zapisanih imen, ki se seveda še vedno nahajajo v starejših knjigah, le prebrati jih je treba (na spletu jih ne bomo našli!). Tudi PZS bo morala v svojih spletnih zemljevidih popraviti krajevna imena, ki se ne skladajo z dejanskim poimenovanjem (mappzs.si).