Oskrbniki koč

~2500€ je veliko denarja za razporedit na koristni prodajni tovor.

Tudi jaz moram pohvalit oskrbnika v POŠTARSKEM DOMU glede njune prijaznosti in dobre jedi. Cene se mi niso zdele pretirane, sicer z veseljem daš (vsaj jaz), če si v koči, kjer se počutiš dobro še kak cekin več!
Prijetno me je presenetilo naslednje dejstvo, da sta v POGAČNIKOVEM DOMU NA KRIŽHIH PODIH in v ZASAVSKI KOČI NA PREHODAVCIH oskrbniški skupini mladi- bili sta super družba (sama imam 24 let) pa tudi postrežba je bila fajn!

@joža x: malo me je zbodel tisti "glede na to kaj nudi", pa sem rekla, da napišem: Je že res, da bi na marsikateri koči lahko večkrat oprali rjuhe ali imeli v ponudbi še kaj drugega kot enolončnice (ne leti na Dom Klementa Juga, ker še nisem bila tam) drugače pa na koči ne pričakujem takega luksuza kot v hotelu, sploh pri višje ležečih. Sicer pa po mojem okusu Portorož ne seže do kolen naši Lepeni in okolici. Ampak mogoče bom tudi drugače razmišljala o "temu kaj nudijo", če bom enkrat imela otroke. Je pa res da imajo v hotelih ponavadi na določeno starost (količino) otrok(a) popuste oz. zastonj prenočitev ... to bi lahko tudi imeli na kočah...

nekaj svežih dopustiških izkušenj z avstrijskimi kočami med Bad Gasteinom in Kitzbuhlom: res bi morali koga od slovenskih oskrbnikov poslati na kakšno študijsko popotovanje preko meje...

Šalamala tudi meni je Lepena lepša od Portoroža,pod tisto"glede na to kaj nudi"sem napisal kaj kdo nudi za 80 evrov na dan(v Lepeni smo sicer samo prespali)in nima veze z hrano.Tudi jaz v Pl.kočah ne iščem luksuza a,če ga nisem dobil,zakaj ga potem moram plačati.Ker ga glede na mojo primerjavo očitno zaračunajo.Meni ni problem prespati na tleh z blazinico in deko ali v skupnih ležiščih in tudi sem večkrat tako prenočil v naših hribih, ampak naj bo cena temu primerna.Ali gre mogoče tudi pri pl.kočah samo še za nek posel(nateg),ker z poslanstvom pl.domov to nima več nobene.....

Tudi na letošnjem pretežno gorniškem dopustu v tujini se je izkazala razlika med kočami pri nas in tam.

Prenočevanje v Avstriji je bilo v kočah kjer sem gledal cenike(za nečlane AV seveda) nekje okoli 20 EUR na skupnih ležiščih. Kar se tiče cen hrane in pijače pa so tam kvečjemu še višje. A smo v kapitalizmu: vzemi ali pusti. Vsak si jo lahko prinese s sabo.

Svoje poglavje pa je seveda poznavanje okolice in dajajanje gorniških nasvetov. Ko sem v pensionu Seiser Toni pod Hohe Wand vprašal kako se dostopi do Wagnersteig mi je gospa lepo odprla mapo z vrisanimi vsemi potmi in mi prijazno razložila.

Ne pa tako kot pri nas na Staničevi koči:

Jaz: "Dober dan, mi lahko prosim poveste a je še kaj snežišč na poti na Kredarico?"

Oskrbnica: "Kako?"

Jaz: "Če je še kaj snežišč na poti na Kredarico?"

Oskrbnica: "Kaj če je?"

Jaz: "A je še kaj snega na poti na Kredarico?"

Oskrbnica: "Aja, ne bi smelo več biti!"

No potem mi dva, ki sta pred kočo sedela povesta, da je na direktni poti še sneg in naj grem raje čez Rž.

Katastrofa!

moje mnenje je, da so cene v slovenskih hribih v primerjavi z ponujenim previsoke.
Še bolj me pa boli, ker to ne smeš na glas povedat.

@VanSims

To kar si napisal ima konkretno razliko; mapo ti lahko odpre tudi oskrbnik v vsaki koči, malce druga je pa spraševat in govorit o trenutnih razmerah ki se spreminjajo iz dneva v dan.

Načeloma se bodo oskrbniki izogibali vprašanjem o razmerah, poteh in vremenu. Zakaj;

Prvo kot prvo oni so oskrbniki koč, ne planinskih poti. Ne hodijo po cele dneve naokoli ampak so bolj ali manj v koči kjer oskrbujejo planince.

Drugo, nikoli ne veš kakšna budala - turista - te kliče (predvsem v teh časih); lahko da mu rečeš da je dostop ok, da VERJETNO ni snežišč (ja, v gorah se velikokrat govori v pogojniku ), potem pa pride do nesreče (zdrs, zlom noge, zvin, itd.). In kaj bo epilog? "Ja sej mi je oskrbnik rekel da ni snežišč". In evo ga, vsa krivda pade na oskrbnika. Kdo je potem še tako neumen da bo šel klicat hudiča nase?

O razmerah se je nabolje pozanimat tukaj (na forumu), še bolj pa se zanašat na svojo pamet - če obstaja možnost snežišč, gre seveda v ruzak še cepin pa dereze.

Nezrelo in neodgovorno se mi zdi da se vse razmere in (lastno) nepoznavanje prelaga na in pizdi čez oskrbnike, ki so konec koncev itak ljudje kot mi, ne neki alpinistični vseznalci. Niso oni tam zato da bodo planincem brisali rit in pazili na njih, oni so tam točno samo - oskrbniki koč. Da ti pogreje ričet in da odejo za čez noč, več od njih ne pričakujem.

Namesto pametovanja po forumih....
...spregovorimo o čem lepem na samih poteh
Na spletu je lahko vsak pameten....
...nekje nad 2000m pa pametovanje iz kavča ne pomaga Tam smo prepuščeni zdravi pameti in fizični sposobnosti
Se vidimo nad 2000.... ...tam ni greha-tukaj jih je pa polno

Poleg oskrbe, prijaznega odnosa do gostov, skrbi za red in disciplino v koči mora oz. bi moral oskrbnik tudi vedeti:
.poznati gore v okolici
-poznati poti v okolici
-vedeti za razmere na bližnjih poteh
-znati svetovati (na podlagi gostovih izkušenj predlagati bodisi težjo bodisi lažjo pot, glede na pomanjkljivo opremo morebiti odsvetovati turo, itd.))
-dvakrat na dan preveriti vremensko napoved in jo izobesiti na vidno mesto

Oskrbnik ni oz. ne bi smel biti gostilničar, ki gleda samo na svoj žep.

Vse zgoraj navedeno je v tujini samoumnevno. Da o rezervacijah koč, hišnem redu in podobno ne govorimo.

Zgleda, da si malo v gorah. V slovenskih gorah marsikateri oskrbnik ti tudi svetuje in ti vse razloži. V gorah nimaš gostilničarjev, to kar dobijo morajo preklemano zaslužiti. V tujini ti pa tudi vsak oskrbnik ne zna svetovati. Želim, da bi v naših gorah še naprej "uspevali" taki oskrbniki in tudi pastirji v pastirskih kočah.LP

Jap, verjetno sem res malo v gorah. Okoli 40 zimskih tur in nekje med 60 do 70 letnih. Pozimi grape, pristopi in turna smuka, poleti brezpotja in lažja pleza. In ja, kake desetkrat letno prenočim tudi v koči. Pa ne pri nas, v tujini pač. Izkušenj pa tudi ne preveč, samo blizu 40 let. In zaradi vsega skupaj pri nas koče večinoma od zunaj, zunaj pa večinoma od znotraj. Zunaj še nisem naletel, da mi ne bi znali nuditi aktualnih informacij. Vedno vse štima. Pri nas pa . . . . kar precej slabih izkušenj in tako ni več želje, da bi preverjal kako je sedaj. Mi pa drugi znajo povedati, tako da . . .

Ja, zato je mene oskrbnik na Giessener Hütte prejšnjo soboto takoj ko me je zjutraj videl zunaj sedeti, vprašal če grem na Hochalmspitze(večina jih gre od tam tja). Povedal sem mu da na Säuleck(redki gredo od tam na to goro ker je precej zoprna pot kot sem tudi sam spoznal).

S sabo sem imel namreč samo čelado in rukzak kar pa za Hochalmspitze sploh ne bi zadostovalo. Potreben bi bil še komplet pa verjetno še dereze in cepin.

@VanSims: v tiste kraje nikakor brez "krampa" in "krempelj" ne glede na letni čas. Tisto snežišče pod "SteinereMandlnScharte" se precej pokonci postavi

seveda strogo subjektivno vendar vseeno: po moji skromni oceni je mogoče le že čas, da dobi Prešernova koča na Stolu nove oskrbnike... ki bodo šli, milo rečeno, v korak s časom...

Ne vem zakaj, hrana je odlična, pa od oskrbnika sem zvedel za najlažjo pot na avstrijsko stran, ki je na tem portalu še nisem slišal omenjene.

Pohvalili bi osebje Pogačnikovega doma na Kriških podih, s šefico Katarino na čelu. Za vikend smo bili namreč s Planinsko sekcijo Preddvor gostje Pogačnikovega doma. Res SUPER EKIPA je poskrbela, da smo se vsi imeli zelo dobro, kar ob dejstvu, da je bila naša starostna struktura od nekaj nad 2o let do krepko čez 70 let, pove vse!!! Še enkrat hvala za ČUDOVIT VIKEND!
PS Preddvor

Živelo PD Radovljica...

ja, pa ne samo radovljiško... še marsikatero bi se pri kakšni "oskrbniški slovenski zgodbi" našlo..

Ne morem si kaj, da nebi "pošinfal" ponudbo v Vodnikovem domu. Včeraj, 24.9.2011 smo z družbo naročili JOTO (po meni znanem, je jota jed, v kateri sta zelje in fižol, pa še kaj...). Za 5 ojrotov, kolikor stane porcija, smo dobili čebodro, ki je bila komajkaj podobna joti. V krožniku sem naštel 2 fižola, medtem ko ostali vsak po enega, o zelju pa, mogoče za dve polni žlici. Razumem, da je bila ura 19.00 in je mogoče vsega že primanjkovalo (Haloooooo ?????), ampak lahko bi povedali, kakšno v opravičilo,... Ma kakšno opravičilo neki! Niti pod razno pa pika! Ker nas je na poti v dolino na Rudno polje ujela tema, smo se sprva nameravali okrepčati in prespati na skupnih ležiščih, saj so bile vse sobe že zasedene, a po "večerji" smo bili vsi istega mnenja, da bognedaj zjutraj predse dobiti zajtrk podobne kvalitete. Zato smo se brez obotavljanja z čelkami odpravili v dolino in v prvem odprtem fast Foodu okrepčali s pristno južnjaško hrano za 3 ojre po porciji.

Jota je včasih, ko je bila še starejša oskrbnica na Koči kar slovela po dobri pripravi.Žal se večkrat potrjuje dejstvo, da je zavest naših planiskih društev, ki koče upravljajo še vedno le pri zaslužku.V tujini je tradicija in navada za maksimalno angažiranje slehrnemu gostu, ki prestopi čez prag koče.Sledi razkomotenje, le vpis v knjigo gostov in šele po odhodu črta v knjigi in plačilo.Tam se zavedajo, da so odnosi in postrežba ter prijetno sobivanje na prvem mestu in planinci se zato radi vračajo.Pri nas pa imaš občutek, da od začetka sezone oskrbniki(ne vsi)le "nastavijo" mrežo s svojo "ponudbo", potem pa kar se ujame do jeseni, ko koče zaprejo.Takšnemu poslanstvu pa je žal ura odmerjena le na kratek rok.