Ko se v gužvi naključno odpre prost in sončen dopoldan in ko smo v zadnjem tednu dobili v klepetu zelo dobre info. Seveda v dolinico miru, preden bo dostop za nekaj časa težji (super za prenovo v Podvolovjek!). S čim sploh primerjati Lučko Belo... Slabi dve uri gor, dobro dol in na koncu namenit kratke minute misli ljudem, ki so v kaosu časa lajšali trpljenje.
Navzgor sem raziskoval kot čebelar, da je bilo več vzpona in čisto brezpotje. Nato seveda ujel prečno potko in se po njej v nekaj najbolj zaraščenih 30m vrnil do ključnega orientirja (stara jasa). Tam pa zanimivo izbiral praktično identične naravne prehode kot slabih deset let nazaj Pastirica. Prag ti da vedeti, zakaj takšno ime. Naravni prehod preko rahlo izpostavljene, a udobne police, pa je za juckat
Kasneje sem se spodaj vračal po potki, kot jo je pokazala Pastirica. Verjetno je začetek po njej v prvo in navzgor zelo težko najti, sploh če je listje. Pa še deloma podrta je. Zanimivo, da preči pobočja v obratni smeri, kot je vrisano na večini zemljevidov. Krasni trenutki, se še vračamo. Moja ideja je vrh Velike Planine s te strani in nazaj po modri varianti, ki sem jo že prehodil. Pa seveda veliko daljša varianta, kjer se vključi še del Deske ali Konja. Hvala za ideje, pardon za vikanje
in Matjaž - s Presedljaja bo vseeno kar boj
lp