4.10.2018:
Turo: Kaptanski greben na Brano-po Šiji na Jermanova vrata-po smeri Drenovcev in SZ grebenu na Planjavo-Zeleniške špice, sva začela na Jermanci.
Jutro je bilo ravno prav hladno za prijetno hojo. Pod Bosovo grapo se je naredil lep dan. Ravno ob vstopu na Kaptana so naju ujeli prvi sončni žarki, ki so ustvarili prijetno ravnotežje mrzlemu vetru. Do vrh Kaptana sva si našla nekaj začinjenih detajlov. Na njegovem grebenu sva videla tudi nekaj gamsov in skalnega plezalčka, ki ga je Neža videla prvič. Na vršnih travinah Brane sva opazovala trop 17ih gamsov in stopila na kakšno fliko prvega snega. Z Brane sva pogledovala na najin naslednji cilj, Planjavo. Medtem se je začela pojavljati megla, ki nama je potem večkrat mešala štrene na turi. Sestop po Šiji sva opravila brez težav. Malo nad Sedlom so nama pozirali trije kozorožji letošnji mladiči.
Med pavzo pred kočo je megla vse bolj zakrivala steno Planjave. Dostop na Kunaverjevo polico sva zato v prvo zgrešila, a ga v drugo zlahka našla. Grapa v kotel pod Brinškovim kaminom je kar zoprna za spust vanj, izhod iz njega na Kunaverjevo pa prav luštno plezanje. Na koncu police sva tudi midva nadaljevala kar navzgor in višje dostopila na SZ greben. Ob dostopu nanj sva občudovala tri kapitalne kozoroge, ki so se leno predajali sončnim žarkom. Tudi po grebenu nama je lepo šlo. Ustavilo pa se nama je ob prehodu na severno stran, saj je bilo preveč poledenelo, da brez derez sploh pomislila nisva na napredovanje po tisti strani. Že sva mislila obrniti, ko se nama porodi ideja poiskati pot po južni strani. Iskanje prehodov nama je lepo šlo in sva na vrh prišla na predvrhu zahodnega vrha Planjave. Od navdušenja, da nama je kljub oviram tako lepo uspelo, sva kar poletela na vzhodni vrh in tam v zavetrju uživala dobrote iz najinih nahrbtnikov.
Zeleniške špice so bile naslednji najin cilj. Zaradi megle je bil njihov začetek prav čaroben. Pogled skozi okno Najvišjega roba in ležanje na njegovih travah še posebej. Malo manj pa potem nižje, ko nama je megla kradla vidljivost. Kar dolgo sva čakala, da bi se napovedano razkadila, vendar se ni in ni. Zato sva nadaljevala sestop v njej. Malo pod Nebeško lojtro se je le razkadila, vendar malo prepozno za lepe posnetke. Na Staničevem vrhu se je namreč naredila noč in sva tako v soju svetilk sestopila do Jermance in tako zaključila še eno krasno turo.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez