Plazovna oprema

Žal mi je da debata ne gre v pravo smer. Torej v iskanju odgovora če napihljiv predmet v večini primerov ostane na površju plazovine ali je pač zasut tako kot človek.

Plazovna žoga je bila prestavljena na strani gore-ljudje.net in pa tudi na GRZS.si

Nevem, namen teme je bilo iskanje odgovorov, pa je bolj malo konkretnih argumentov. Žal se je debato razvila v smer: kupil žolno ker deluje.
Dajmo razmišljat izven škatle:
večina gornikov je neopremljenih in kaj bi bilo narobe, če bi lahko izdelek tudi domače izdelave pripomogel k večji varnosti? Mi je vseno za posmehe. Če bi stvar delovala je to samo +.

Bom ponovno vprašal malo drugače: Kaj vam je bolj v interesu. Da Gorniki neopremljeni z žolnami uporabljajo vsaj plazovne žoge domače izdelava ali pač nič?

Še eno neumnost sem se spomnil!

Skoraj vsak uporablja termovko iz kovine. Ali še bolje cepin in dereze. Še preveč kovine za tole:
http://www.enaa.com/oddelki/conrad/izd_3661_CO674575_Detektor_za_kovine_Security_Plus

A že pretiravam? Samo ne vidim zakaj nebi delovalo.
Edino problem bi bil, če bi pometal stran cepin, in ruzak s termovko. Potem bi bilo več točk, ki bi nakazovale na kovinski predmet.

V osnovi je stvar čisto preprosta; vsak naj ima tisto, za kar verjame, da mu bo pomagalo v primeru zasutja - pa če je to talisman, žolna, žoga ali pa celo helijev balon. Sam sem se odločil za nakup lavinskega kompleta - torej žolne, lopate in sonde. In pa seveda za družbo dobrih prijateljev, s katerimi pa se NE podajamo v nevarne razmere. Mi bo pomagalo? Upam

Po nekih sicer neuradnih ocenah naj bi plazovni komplet v Sloveniji uporaljalo le 15 % zimskih obiskovalcev gora, mednje spadajo tudi do sebe odgovorni smučarji, ki smučajko izven urejenih smučišč t. i. freeriderji. Opremljanje v tej smeri sicer počasi raste, bi se pa te zadeve hitro spremenile, če bi se recimo zadeve urejale tudi preko zavarovanja, izstavljanje računa za stroške reševanja v primerih, ko prizadeti očitno zanemari te faktorje varnosti ali po domače povedano se za obisk zimskih gora ne opremi ustrezno. Sicer pa strokovnjaki na tem področju ves čas delajo na tem, da bi z izboljšavami še posodobili sedanjo opremo in razvijajo tudi nove pripomočke za katere pa je potrebno vedeti, da nobeden od njih ni vsemogočen in še vedno velja, da je najbolj pomembna lastna ustrezna presoja razmer in lastnih sposobnosti, ter upoštevanje obvestil o nevarnosti snežnih plazov, uporaba praktičnega znanja in izkušenj.

"uporabljajo vsaj plazovne žoge domače izdelava".

Dokler uporabljaš tako žogo sam, problema ni. Ko začneš izdelovati take žoge, jih podarjati oziroma prodajati pa s tem prvzemaš tudi odgovornost, da zadeva deluje oziroma, da se ne utrga oziroma poči. In, če hočeš to dokazati je potrebno zadevo certficirati. In to vse stane. Pa smo pri denarju.
Vsekakor je pa vse bolje kot nič.

Pa še članek o žogi:
http://www.gore-ljudje.net/novosti/52750/

Ima mogoče še kdo lavinsko vrvico?
gogle ne najde skoraj ničesar.

Če ima kdo od "izkušenih" gornikov še kakšen primerek doma bi bil hvaležen za kakšno fotografijo.

Lp

Saj veste, kakšni smo eni, ne da se nam iskat starih tem, moj namen s to temo je, da v alinejah povzamete alpinisti, pohodniki, česa se je potrebno zavedat v snežnih razmerah, na kaj je potrebno bit previden.
Ne pište dolge odgovore, samo po alinejah.

Plonk za ljubitelja gora:
- Vprašanje: na kaj je potrebno bit previden?
- odgovor v alinejah: samo na lastno neprevidnost.

ljubitelj, če se ti ni dalo poiskati stare teme, kako se ti bo dalo narediti po norveški ali švicarski metodi prerez snežne odeje, da preveriš trdnost oz. nevarnost plazov?

Bodi previden na: serake, ledeniške razpoke, opasti, plazove, zatikanje derez, neustrezna oprema, nepravilna uporaba opreme, krajši dnevi, nižje temperature, robne zevi, vremenske razmere (novozapadli sneg, močno sneženje, megla,...), led na izpostavljenih delih, led na skalah, težja orientacija v snegu, snežna slepota, mokra oblačila v mrazu, zraven derez vedno cepin, cokle na dezerah, po močnejšem sneženju vedno počakaš, da se sneg posede, podhladitev, omrzline, ozebline, klože, pitna voda lahko zmrzne, jodlanje pozimi ni priporočljivo, jetiji ugrabljajo ljudi,...

O opremi mi ne govorte, ker vem katero bi potreboval, mene zanim bolj plazovi, zametene luknje, ki so pod snegom, novozapadli sneg (do katere stopnje je še OK, varno it v gore). Kdaj ponavadi sneg rata trd, kolk dni po sneženju?

Veš katero bi potreboval, pa jo znaš uporabiti? Se znaš zaustaviti s cepinom, če slučajno padeš na nekem naklonu? Strjevanje/posedanje snega ni preprost proces, za katerega je potreben le čas, odvisno je temperatur, višine snežne odeje, naklona pobočja, položaj pobočja (na severni strani drugače kot na južni), sončnega obsevanja(ob oblačnem in meglenem spet počasneje),...

haha, aljazek, ti si car! Odlična fotomontaža!

ljubitelj... zate imam samo par besed. tečaj varnega gibanja v gorah pozimi(zimske razmere) kaj ti pomaga oprema če pojma nimaš o njej. se podpišem pod poste aljazka

Pa sem kje omenil, da bom hodil na 2000 metrov visoke gore v zimskih razmerah, ciljam do max. 1600 metrov, o opremi pač je tko, da je vedno gnar problem, zato o kaki resni opremi zaenkrat še ne razmišljam,...

Pričakoval sem na tem forum bolj resne odgovore, postavil temo, vprašanje, ki se izključno navezuje samo na hribe pa dobim neke klobase ven iz odgovrov, če sem narobe zastavil vprašanje bi me vprašal še enkrat pa bi poskusil znova postavit vprašanje.

Nenatančno definirano vprašanje dobi pač najbolj posplošen odgovor. Za sneg ni neke univerzalne formule za izračun, potreben je občutek in izkušnje. Dostikrat se moraš obrniti že sredi vzpona, ko vidiš, da so se snežne razmere spremenile in je postalo prenevarno za nadaljevanje. Mislim, da je moj odgovor popolnoma zadovoljiv.

@ ljubitelj gora

Razmeroma varno je pri 1. stopnji, če poznaš teren po katerem hodiš lahko tudi 2. stopnje. Vse kar je več, je že zelo nevarno.

http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/snegraz.html

Zdajle je recimo 3., zato si lahko doma pred ognjiščem prebereš kakšno knjigo o tem.

Ok hvala