Enajst let je minilo od prvega prečenja tega grebena, takrat je bila sopotnica Irena, včeraj pa Matjaž. Z Ireno naju je v zadnji četrtini ture namakal dež, tokrat naju je v zadnji tretjini motila megla. Upam, da bo šlo kaj prej, kot čez 11 let
bolj po mojem okusu.
V Zadnji Trenti štartava tik ob svitu in se po dveh debelih urah presenečena znajdeva pred zavetiščem pod Špičkom. 'Hišica' je bila namreč še odprta (ki bo zagotovo vsaj še jutri) in si z veseljem privoščiva čaj z medom. Sonce je lepo grelo, so pa visoke koprence dale slutiti, da so me vremenarji spet nat.... Nadaljujeva do Škrbine za Gradom in uživava v kratki plezariji (170 višincev) do Pelca nad Klonicami. Matjaž je bil tu prvič, zato je bil vzpona toliko bolj vesel. Do naslednjega vrha v grebenu, Velikega Pelca se kar vleče, na srečo nama je megla še kar prizanašala. Naj omenim, da sem tu nekje našel rdečo torbico s prvo pomočjo, uporabne so samo še škarjice, sponke in pinceta. Če lastnik tole bere, stvari lahko dobi.
Ravno tako bi prosil Boštjana (@bos), da če je možno, popravi junijsko besedilo pod sličico št. 45 in še dveh. Omenjen 'Vršac' je vrh z imenom Skutniki, pravi Vršac pa je mnogo nižji sosednji vrh.
Tudi v nadaljevanju ture je šlo vse kot po maslu, na nekaj mestih so fiksirana sidrišča, vendar mislim, da so ta v pomoč v zimskih prečenjih. Štrikec sva (planirano) uporabila samo enkrat in sicer pri spustu v škrbino med vrhovoma Zadnjega Pelca. Zadostuje (preverjeno) ga že 16m za pomoč z obstoječega sidrišča. Kratek vzpon na južni vrh je popolnoma enostaven, ravno tako spust z njega do sedelca z Nizkim vrhom, katerega sva seveda tudi obiskala.
Vedno bolj se je zapiralo, z vrhovi sva zaključila in sledil je samo še dolg sestop do avta.
Da na celi turi ne bi šlo preveč gladko, je zopet 'poskrbel' moj slab spomin, saj sem po dosedanjih šestih sestopih malce zgrešil smer z Velike planine in prišel nad neprehoden teren. Za popravek naju je stalo vsaj 100 višincev (ki sem jih že kar vajen)
in dobre pol ure časa, da sva prišla na stezo, ki vodi do Zapotoške planine. Slapovi aktivni, markirana pot lepa, od parkinga do njegove vikendice zapeljeva nekdanjega politika Jožefa, ki je bil na Jalovcu. Ob povratku čez Vršič se ustaviva pri Tonki, pozneje pa še pri Dani, da se zmeniva za naslednjo turo.
Hvala za družbo, Matjaž, bilo je super.