Kam drugam kot v Kranjsko goro pri že 4,5 križih po snežno idilo.
Jutranje sonce je posijalo na snežne kulise grebenov gora.Tik malo iz Kranjske Gore proti Jasni se sneg precej odebeli.Na Mihovem domu ga je že občutno več, na Koči na gozdu še več, pri Tonkini koči, do koder sem prigazil, ga je enormnih 170cm.Cesta je splužena do drugega ovinka vršiške ceste, tam narejeno tudi P za vsaj 12 vozil.Naprej je držala na visoko zamedena stara gaz, tako, da je bila 4h hoja kar naporna.Vmes so se delale tudi cokle, nekje so se špice smuči zatikale v debel sneg.Po poldnevu so se prožili večji plazovi s strmih grap, drugje je sneg držal.Nad višino 1300m je sneg v osojah ostal suh, višje na grebenih so nastale obsežne opasti, po vrhovih je prenašalo sneg.Zaradi plazovne nevarnosti sem turo nekoliko skrajšal.Za doli se je nabiral sneg na pancerjih, zato sem se peljal le na nekaterih odsekih, temu primerna je bila tudi poraba časa po povratku do mostu pri Eriki, debela ura.Sam ambient je bila snežna pravljica za lahko noč.Na poti domov sem se ustavil še pri Aljažu za enega temnega, tam pa kramljal s helikoptersko reševalno eskadrilijo, ki že dobro pozna Rebulla, dva z brado.