Prelaz Vršič

Danes sem slišal po radiu odprto do 3,5T z zimsko opremo

Prelaz Vršič je prevozen čisto normalno, brez snega na vozišču.

Ne za dolgo, že v ponedeljek bo snežilo nad 1500m

Količina padavin bo majhna.tako da....

Če bo Rus potegnil z vzhoda, potem je gor takoj zima.

Viharnik, tudi če bo Rus potegnil men verjem da ne bo dolgo sneg zdržal, sploh zato ker ne bo veliko padavin.

Včeraj peš na Vršič od Mihovega doma, mimo Tonkine koče po stari cesti do vrha. Vreme izredno lepo, brez vetra, lepi razgledi.

a kdo ve kdaj se odpre cesta?

Nije sada vrijeme za grape oko Vršiča? Pripravniška naprimjer?

Prazniki so mimo in od danes je prelaz Vršič (skromnih 1611 m) spet odprt

Nekaj sobotnih slik iz okolice Vršiča.
Lp, Tadej

Vremenska napoved za včeraj ni bila najbolj človeku prijazna, a vrag vseeno ne da miru, zato se zjutraj odpeljemo proti Vršiču. Pločevinasti gneči zaradi pokala Vitranc v Kranjski gori se k sreči še pravi čas izognemo, a na parkirišču pri Ruskem križu depresivno dežuje. S flankami zamišljenega domnevno nedotaknjenega celca izpod Kriške stene se bomo pač srečali kdaj drugič, se glasi odločitev.

Po premisleku avte pustimo pri Tonkini koči, do koder se po zasneženi cesti za silo še da pripeljati. V ne preveč gosti megli in sem ter tja sneženju gremo s smučmi po cesti na Vršič, kjer je kakšnih 80 cm snega. Prav na sedlu je na še pred dnevi spluženi cesti, sedaj pa v snegu, parkiran star nemši kombi z letnimi gumami in pokrit s polivinilom. Skozi okna vidim, da je notri polno bordov in gorniške krame.

Od sedla (izpred Tičarice) dalje ob slabi vidljivosti in občasnem sneženju rinemo v smeri Nad Šitom glave, iz previdnosti pretežno po redkem gozdu.

Nekje na višini 1836m imamo vsega dovolj, pripravimo smuči, ko... iz neizrazite grape nad nami iz megle prismučajo kar štirje. Veselo se pozdravimo, oni pa med snežinkami in v megli odsmučajo naprej po strmini. Hmm, od nedotaknjene beline pač ne bo nič .

Vidljivost je zoprno slaba, snežinke, nekaj vetra in megla pač niso idealni sopotnik turnega smučanja. A celca je za našimi predhodniki še veliko ostalo, smuka je nepopisno lepa in uživaška. Na prelazu Vršič, ki se prekmalu prikaže, se odločimo, da to za danes ni dovolj, namestimo pse in se odpravimo na Vršič (vrh, 1738m). Sneg je na poti mestoma spihan, poledenelo je, a vzpon ni dolg, zato kar gre.

Na vrhu opazimo borderja s krpljami na nahrbtniku, očitno izhaja iz mobilnega štirikolesnega domovanja na prelazu. Nekaj časa si ogleduje in fotografira severno pobočje, ne da bi pravzaprav opazili kdaj, se z bordom spusti navzdol in izgine izpred oči. Ne zanima nas preveč, kar ni nič čudnega, saj se ravno tedaj odpre pogled navzdol proti Poštarski koči, tam nekje nad Rušico so celo pojavijo zametki modrine neba, pa tudi sonce sem ter tja poboža to zimo skromno zasnežena ostenja.

Zametki vremenskega obrata seveda požanjejo val navdušenja, zato se toliko bolj z veseljem zapodimo po (tokrat) nedotaknjenem celcu skozi gozd v območju stare vršiške ceste. Pred Tonkino kočo se sneg temeljito ojuži, kar nas čisto nič ne moti. Dan je rešen, vtisi pa tako ali tako nepozabni. Kot vedno!

Pri Tonki pa je toplo in prijazno.

Današnje preživeto dopoldne v okolici prelaza Vršič.

Lepo je luna sijala, ko sva se zgodaj zjutraj iz Ljubljane odpravila proti Vršiču. Toda že na Jesenicah prve kaplje. Pred peto, na Vršiču ploha. Hanzova odpade. Pa šva šla najprej do Kugyjevega spomenika, nato pa do izvira Soče.Pri povratku na Vršič se ustaviva na razgledni točki. Mojstrovke, Prisojnik, še vedno občasno v megli,pa sva šla še mimo Poštarskega doma na Vrh Vršiča.Nazajgrede še ogled zbirke možicev, do Ruske kapele in sprehod ob Jasni.

Turno z Vršiča: https://bojanambrozic.com/2018/01/07/smucanje-z-vrsica/

Ja jest sem bil ta dan gor ko so plužili , se pravi v petek da so rešili ujet avto pri Tonkini koči zato je cesta od Koče na gozdu tudi blokirana glede da je splužena .Medtem so peljali zaloge živil do Tonkine in mi ponudili prevoz v kesonu terenca .Spust pa isto kot pravi Bojan ni bil presežek ,odjuga ter moram pohvalit prijaznost para oz oskrbkia v Erjavčevi koči da sta mi ponudila čaj ter košutnik čeprav sem bil brez cekinov , oz sploh nisem pričakoval da je koča odprta.

Verjetno je na bordu lažje skozi gozd kot na smučah?

Ja Bojan nasplošno sigurno ,sploh v celcu bord oz splitboard isto sranje sicer je lažje peljat tudi med drevesi najbrž , spet pa odvisno od posameznika.Tako da midva nisva imela ravno nekih razmer pa najbrž še kdo ampak vseen je blo čist ok ..zmigali smo se ...tud sam sem imel ideje od Tonkine po markirani kot si šel ti pa sem idejo opustil ravno zaradi borda ko bi mogel malo peš prečiti po ojuženem snegu , pa se mi ni dalo razstavljati borda za hojo ..mal sem bluzil po cesti malo ob robu malo peš ni da ni ...

Spet je prišel čas ko skozi Prisankovo okno sonce pokuka na Gorenjsko stran.Po koncu tega dogodka sem se odpeljal naprej,kjer je bilo nad Erjavčevo kočo zanimivo pogledati pluženje ceste.

S smučmi sem potem nadaljeval še na Šitno glavo.

Ćestitke za krasne slike.