Prestreljenik

Hvala, Igor! Kadar sva v tistih koncih v Bovec vedno rada zavijeva, če pa je "ovinek" povezan še s prijetnim srečanjem in klepetom, je pa še toliko lepše

Sem se kar z gondolo zapeljala tako visoko kolikor se je dalo. Najprej grem na Belo peč, od tam se spustim nazaj dol in grem na Prestreljenik. Ko pridem malo pod Prevalo pa tako gosta megla, da se ne vidi več kot par metrov pred sabo. Pred mano je hodil en Italijan, sem upala, da gre tja kot jaz zavil je že prav. Ko prideva na Sedlo je bilo gor polno ljudi so kar stali in sedeli v tisti megli, proti vrhu ni šel nihče še moj kamerat je odnehal. Za trenutek postojim in se odločim grem še malo višje. Ko se še malo vzpnem in pridem tik pod Prestreljenik se je začela megla trgati, šele takrat sem videla, da ni več daleč do vrha. V trenutku je bil vrh brez megle in pot je precej lažja, če vidiš kam greš. Malo pod vrhom srečam ljudi, ki so se že vračali. Na vrhu sem sama, čez čas pride na vrh tudi "moj" Italijan ves nasmejan in zadovoljen, saj je na vrhu popolna jasnina spodaj pa še vse v megli. Nekaj je čebljal jaz pa po svoje nazaj, to sva razumela eden drugega Kasneje prideta še dva Angleža in skupaj uživamo na vrhu Prestreljenika. Po debeli uri sončenja na vrhu se je začel tudi vrh pogrezati v meglo, tako da smo se počasi začeli umikati z njega. Lep dan je bil, srečno vsem.

Je bilo treba malo pogledati gor proti Kaninu, če se bo letos sploh kaj smučalo na gori. Zapeljem se do planine Krnica, potem pa po lepo označeni poti proti Prevali. Vse do izteka prve doline pod Prevalo je bilo kopno (višina okoli 1750 m), naprej trd pomrznjen sneg, tako, da sem takoj nadel dereze. Do Prevale je sneg lepo držal mojo težo, višje proti Prestreljeniški škrbini pa se je ledena skorja rahlo predirala, vendar ni motilo hoje. Hodil sem v okviru markirane poti, vendar na škrbino nisem šel saj sem se držal bolj desno in zavil gor proti Prestreljeniku. Ker so bile razmere dokaj dobre, sneg večinoma trd, čez nekaj trde skorje pomešane z požledom sem se odločil, da se povzpnem na vrh. Izbiral sem najlepše (najbolj zasnežene) prehode in tako brez večjih težav prišel na vrh. Razgled na zahod, sever in vzhod je bil odličen, le proti jugu je bilo megleno. Sestopil sem na Prestreljeniško škrbino in v megli na Prevalo, ter po dolini Krnice na izhodišče. Megla se je kasneje razblinila, tako, da je bilo povsem lepo popoldne. Na sončku prav prijetno toplo. Meja sneženja je bila tokrat v Zahodnih Julijcih bistveno višje, kot je bila napovedana. Je pa očitno padal zelo moker sneg, ki je trdno pomrznil, tako, da je povsod kjer je sneg obvezna zimska oprema, ker je velika nevarnost zdrsa. Pa srečno.

Ja, Igor, ta čudna stvar na sliki 17 je del naprave za umetno proženje snežnih plazov.

Malo sem se pohecal, sicer pa sem o tem pred leti že napisal članek: http://www.gore-ljudje.net/novosti/33587/

Na S.Primorskem pa je zgleda snežilo precej višje, kot tu v Osrednjisloveniji, pri nas je bilo zjutraj belo, kasneje pa samo še malenkost v osojah, do koliko nadmorske je sneg, bi rekel tam 1900 mnv.

Ha zanimivo in lepo je pogledat te slikce, sploh dolino Krnice,ker ko sem jaz letos tam hodila je bila takšna megla da nisem videla skorajda nič. hvala za lepo poročilo in vidim da je kanin že lepo odet v belo odejo -juhuhu smučarija je tu
lep večer

25.02.12 sem opravil vzpon od postaje "D" kaninske žičnice na vrh Prestreljenika po vzhodnem grebenu. Snežne razmere so bile dobre, le na posameznih mestih je bil sneg mehak in se je udiral. Vreme je bilo sončno in brez vetra, razgled pa fantastičen. Na vrhu sem bil malo razočaran, ker je en nepridiprav ukradel štampiljko. Sestop po isti poti. Vse skupaj je z uživanjem v razgledih trajalo slebi dve uri.

Uf kako je lep Mangrt!

8.6.13 sem opravil vzpon skozi krnico.Filemček spusta

http://tomazsarc.blogspot.com/2014/04/prestreljenik-242014.html

Sončni vzhod pod vrhom Prestreljenika...izjemno doživetje v zavetju mogočnih Kaninskih gora...

...in ker je bilo časa po turi še več kot dovolj, se ustaviva še ob Rabeljskem in Belopeških jezerih...raj za fotografe...

Več pa v poročilu na povezavi spodaj...uživajte

http://rokerzen.blogspot.com/2014/04/soncni-vzhod-pod-prestreljnikom.html

Redno vaju spemljam, ni kaj dodati kot samo SUPERIORNO ustvarjata in delita z nami vajino raziskovanje.
Lep pozdrav in varen korak vama želim!

svetovno Rok in Matevž

Noro lepe fotografije, kar malo fauš . Varen korak in lep pozdrav!

Rad občudujem jutranje ali večerne sončne žarke,
a ob vajinih posnetkih človek dobi popadke,
seveda v obliki sreče in veselja,
ko vidi kako lepa v gorah je naša jutranja Zemlja.

Čudovito, hvala in varen korak še naprej.

Velikokrat sem šel mimo Rabeljskega jezera,vendar ga v takih barvah še nisem videl.

Motivi so sicer lepi, ampak povsem nenaravne barve, preveč obdelane fotografije. Gore in vse kar je povezano z njimi pač niso take, na srečo.

Točno tako Igor. Škoda...pa tako lepe slike bi lahko bile... tega obdelovanja je na PZS straneh preveč. No isti avtor seveda

V svoji hribovski zbirki knjig in vodnikov
imam Kugyjevo Die Julischen Alpen im Bilde
iz leta 1934, na strani 68 je zame najlepša
slika Triglavske Bistrice s Stenarjem od
Janka Ravnika, črno bela seveda! Tudi Jaka
Čop ima po moje najboljše stvaritve v črno
beli izvedbi, čeprav mora biti flora in
fauna pa res v barvah, pride bolj do
izraza za proučevanje! Od Eržena so res
slike prekrasne, samo to je isto kot pri
tv z HD in LED tehnologijo, barve so preveč
umetno povdarjene! Oprostite, to je moje
osebno mnenje, pa zdravi ostanite!!