Velika Raduha – drugič mimo Bukovnika čez Durce; pred mnogimi leti, moje prvo srečanje z malo večjim hribčkom, vajena domačih »pukolčkov« kot so Vimperk, Gora Oljka, Mrzlica; uf, kako zoprna in predvsem dooolga pot se je vila med skalovjem in grmičevjem proti vrhu- seveda iz koče na Loki; pa vendar, prav takrat sem se zastrupila s hribolazenjem; čez strah vzbujajoče Durce, kje pa, niti pomisliti nisem upala; sedaj so eno pot čez Durce skrbno uredili tudi za navadne »smrtnike«, zelo zahtevna pa še vedno ostaja za adrenalina željne; prijetno zmagoslaven občutek, ko po dobro utrjeni poti stopaš pod mogočnim ostenjem Raduhe- ČEZ DURCE!!!; v soboto je bil spet prekrasen dan za to… sicer malo blatno in spolzko, v zgornjem delu izstopa poti iz Durc pa še malo pomrznjeno; macesni, v polnem zamahu spreminjajo barvo in zlatijo naravo; obiskovalcev polno iz vseh smeri, vendar pa se zaradi mrzlega vetra večina ni kaj zelo dolgo zadrževala na samem vrhu; razgledi, enkratni
, kot povsod na ta dan v hribih; ob povratku sta nama družbo delala zelo prijeten mladi par A+M; hvala; še čajček v koči na Grohatu in nazaj v civilizacijo. P.S. Mogoče bi kazalo to pot povsem na novo predstaviti na forumu; lp