Raduha

Tudi sama vas razumem, kar ste predhodniki hoteli povedati, pa kljub temu podpiram mnenje macesna 1, da pa je le dobro, če ob pisanju upoštevamo neka pravila slovnice in javnega komuniciranja, saj smo nekaj časa nazaj imeli tudi polemiko o kvaliteti te strani.
Pa LP!

Nevarno veliko zametov@ v nadaljevanju pa (čelada, dereze, cepin OBVEZNA)@ ja slednje vsekakor velja imeti s sabo pozimi v gorah, ampak ta oprema ne bo nikogar rešila v primeru plazu. Zame je opis milo rečen zmeden. In pred približno letom dni smo lahko brali tole: http://www.rtvslo.si/crna-kronika/plaz-usoden-za-dva-planinca-preziveli-poskodovan-in-v-soku/224686

Nevarne niso ne gore, ne razmere, ne opasti, itd. Največja nevarnost človeku je človek sam.

in jeti!

Res je tako kot opisuje Turbo.Ta misel se potrjuje tako v človeškem odnosu do narave, vsakdanjih medsebojnih odnosih ter končno v poznavanju globin samega sebe,do kam seže lasten prag izkušenj,kje se ustaviti,kam lahko prečiti in kdaj se ustaviti in obrniti v dolino.
Moram reči,da kot pretežni samohodec ta spoznanja registriram na turah precej bolje kot na skupinskih izletih.Tudi lažje se uživim v naravo,ji prisluhnem in se na podlagi opažanj-čutov odločim za nadalnji potek ture.
So pa že mojstri modrosti dejali,da je človek kot prazna lupina,če ne pozna svojega izvora in če ne hodi proti resnici,luči Boga.

Viharnik,
ni kaj dodati. Morda le to, da je najlepše takrat, ko se ti uspe "izklopiti" in skorajda da ne zaznavaš kaj se dogaja okoli tebe. Seveda na poti v gore, oziroma med vzponom na kak vrh. Nedavno tega, kot v transu. Vrh pred menoj kot kulisa, občutki, kot da bi hodil po zraku . . . če bi rekel, da sem samega sebe "iz lufta" gledal, kako se vzpenjam, se ne bi dosti zlagal. Ni bilo prvič, je pa zelo zelo poredko...

To stanje,ki ga opisuješ je zelo redko,še posebno če ne delaš na sebi.Le takrat,ko si lahko v stanju brez misli si dejansko v svojem polju,centru,uravnovešenosti ker takrat se ego poleže in se priključiš(ko je tudi Humar opisoval)na polje tistega,ki vse ureja in si ga vsak lahko po svoje predstavlja.To so velike stvari,človeku povsem neznane dimenzije a še kako realne.Lp

Turbo in Viharnik, lepo sta napisala svoja čutenja.... Res je, najlepše je, ko začutiš, čutiš sebe v svojem bistvu!! Zmaga pa je, da si takrat upaš tudi priznati, da se je potrebno kdaj vendarle obrniti - zaradi svoje varnosti, kljub lepotam narave, ki te obdajajo; t.j. iz spoštovanja sebe in narave. Lep večer in varen korak še naprej, Minca

Ali na kratko: hoja po oblakih.

Danes sva se z ženo odpravila na Raduho. Vreme v dolini ni bilo najbolj obetavno, ampak je bilo slutiti s soncem obsijane vrhove nad oblaki.
Parkirala sva pri Radušniku. Cesta do tja lepo vzdrževana in normalno prevozna. Pot po gozdu do koče na Loki pregažena. Vendar sva bila danes na njej prva in najbrž tudi edina pohodnika. Tudi proti vrhu ni bilo težev,ker je gaz utrjena, čeprav je bilo na njej par cm novega snega.
Na Loki megla, malo više pa se že pokaže sonce, ki naju je prav prijetno grelo. Razgled na okoliške gore z vrha je sprva zakrivala megla, vendar se je stanje iz minute v minuto spreminjalo. Par pogledov na KSA in proti Peci nama je uspelo ujeti.
Nekaj utrinkov s poti prilagam v obliki fotk.
Lep pozdrav!
Dani

Krasen torek sta imela in sedaj seveda lepe slikice. Zanima pa me koliko je novega snega od koče gor proti vrhu ter v gozdu od Radušnika do koče?
Hvala vnaprej.

Bbrina, res je bil krasen izlet. Fotke so bolj tako, tako. Je nagajala megla. Pričakoval sem bazo oblakov malo nižje, pa so se do enih dvignili skoraj do vrha Raduhe. Novega snega ni dosti, samo par cm. Tako po gozdu do koče, kot tudi od koče na vrh. Pot je dobro zgažena in se ne ugreza. Sva pa šla od koče direkt na vrh, majo više od kapelice ostro levo v hrib. Proti Durcam je od koče sicer gaz in sledi motornih sani, ampak sva potem više na razpotju ugotovila, da sva se odločila prav. Od Durc proti vrhu nmreč ni gazi, snega pa je kar dosti.Proti koncu tedna obetajo lepše vreme in me kar mika, da bi pot ponovil pa še razgled bi bil lepši. Varen korak ti želim, če se odpravljaš gor.
LP
Dani

lep pozdrav vsem! mene pa zanima kako je s cesto do planine Vodol ali še naprej.. jutri jo imam namen mahnit gor

Jutri gremo na Raduho ,mi kdo lahko pove,do kot se da z avtom? smer koča na Loki.
hvala lp

Danes sem se povzpel na Raduho od Tevčeve kmetije mimo koče na Loki na vrh. Za ta pristop sem se odločil, ker je bila cesta do Radušnika zjutraj poledenela, zato sem kar nadaljeval mimo Miklavca do Tevca,kjer sem parkiral.Od Tevca vodi nemarkirana pot, ki se po cca 30 minutah združi z markirano potjo iz Luč. Ker sta bila pred mano dva turna smučarja mi sledenje ni povzročalo težav.Snega je do koče na Loki cca 30 cm, višje pa precej več. Veliko je tudi zametov tako , da je hoja precej naporna.Za vzpon na sam vrh sem si nadel dereze, so pa bili nekateri tudi brez, vendar zadnji vzpon je precej strm in poledenel zato ...
Sestopil sem po zahtevnem brezpotju na planino Arta in mimo Snežne jame do markirane poti nazaj proti Lučam.Pri sestopu sem ponekod naletel tudi na več kot meter snega, kar je še posebej oteževalo napredovanje.
In vendar, še en lep ,naporen dan v planinah.
LP

Parkiral sem pri Radušniku. Pot je dobro shojena in je večinoma skupna za luknjače in špuraše. Proti vrhu je na trenutke močno pihalo. Kakšne pretirane gužve danes ni bilo. Nazaj sem smučal prek M. Raduhe, Laneža in Jelovca. Smuka sama je bila bolj tako-tako, saj je sneg vseh vrst. Pa saj ne more biti vedno samo pršič.
@garmont hvala za tvoji dve sliki. Tisti turni smučar z štirinožnim prijateljem sem bil jas.
Lep pozdrav izpod lepih Golte, Janez

No ja,izredno lepa slika mojega nahrbtnika.Hvala, Janez. Bova drugič zapila!
LP

danes na raduhi megla veter ter zelo mrzlo klub lepi napovedi koča na loki odprta da sva se lahko malo ogreli obiskovalcev le za vzorec ADA

Na Raduhi danes sončno, brez vetra, sneg ni bil pomrznjen, zato je šlo brez derez. Steza in pot iz Luč pa je shojena...

Še nekaj utrinkov z moje včerajšnje poti na Raduho. Ena sama fantazija.